Pogovarjali smo se z Rokom Ravnikarjem, družinskim zdravnikom iz Kamnika. Je aktiven državljan, zahteven glede kakovosti in dela najvišjih odločevalcev v državi, aktualno dogajanje komentira tudi na družbenih omrežjih. Najbolj ga bolijo stiske in krivice, zaradi katerih so ljudje v strahu in tiho, zato pogosto povzdigne glas tudi v imenu drugih. Do zdravništva čuti visoko pripadnost. Kot podpredsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um si prizadeva za dostojanstvo in normalne delovne razmere, da bi zobozdravniki in zdravniki svoje plemenito poslanstvo, skrb za bolnike, lahko v polnosti opravljali.
DEMOKRACIJA: Gospod Ravnikar, zaposleni ste v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik, ki je bil pretekle dni zaprt, potem ko se je potrdilo, da je eden od zaposlenih okužen s koronavirusom, pozneje pa so ugotovili še okužbo še pri drugem zaposlenem. Ali to drži? Je šlo pri tem za preventivno zaprtje zdravstvenega doma? Ali sedaj zdravstveni dom spet normalno deluje?
RAVNIKAR: Za pojasnila in podrobnosti, ki so bili razlog za vladni odlok o začasnem zaprtju zdravstvenega doma, bo pravi naslov vodstvo zavoda. Verjamem, da gre za ukrep, ki je namenjen varnosti in preprečevanju prenosa okužbe tako pri zaposlenih kot tudi pri bolnikih, ki z nami prihajajo v stik. Glede na številne nejasnosti glede širjenja okužbe in posledic, ki jih pušča bolezen, je nenadzorovano širjenje okužbe seveda najmanj zaželen scenarij.
Danes (ponedeljek, 30. marca) vlada še ni preklicala odloka o zaprtju, vendar ga pričakujemo vsak čas. V bližnji prihodnosti bomo tako znova delovali v sicer zaradi epidemije COVID-19 omejenih okvirih. To pomeni z omejenim dostopom, opravljali bomo samo nujne storitve in preglede bolnikov z znaki, sumljivimi za okužbo s koronavirusom, v posebnih zabojnikih.
DEMOKRACIJA: Poglejva koronavirus bolj na splošno. V Wuhanu na Kitajskem so decembra 2019 zaznali več primerov pljučnic. Pri tem so sprva prikrivali tako domači kot tuji javnosti, da gre za močno nalezljiv virus. Kako to komentirate?
RAVNIKAR: V zadnjih 20 letih smo bili pri nas že nekajkrat podobno alarmirani o nenavadnih novih nevarnih nalezljivih boleznih, ki so izbruhnile nekje daleč stran. Npr. SARS, MERS, ebola, ptičja gripa … V nobenem od teh primerov pa se z njimi v Evropi oz. vsaj pri nas nismo srečali. Smo se pa kot stroka vedno pripravljali tako teoretično kot tudi z zaščitno opremo. Morda ravno zaradi tega nihče ni pričakoval tokrat drugačnega oz. bolj dramatičnega razvoja epidemije. Sedaj smo v situaciji, kakršni pravzaprav ni para v novejši zgodovini; vsaj jaz se primera zaprtja zdravstvenih ustanov ne spominjam, niti po govoricah.
Oblasti se očitno pogosto nespretno odzivajo na tovrstne krize. Ne samo v tujini, tudi pri nas smo na začetku slišali kar nekaj ocen, npr. NIJZ, ki so se pozneje izkazale za napačne oz. preblage. Ocenjujem, da smo predvsem v tem začetnem odzivu, ko je bilo narejenega »premalo in prepozno«, lahko znova videli, kam pripelje dolgoletno zanemarjanje ključnih državnih sistemov in negativna selekcija. Verjamem, da večine prebivalstva vsakodnevna politika in rivalstva sicer ne zanimajo kaj dosti, a ravno taka kriza je primer, ko mora oblast reagirati, in to na pravi in učinkovit način – in to je edino, kar od države upravičeno pričakujemo prav vsi.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
Na E-Demokracijo se lahko naročite TUKAJ, donirate lahko TUKAJ.
