Piše: C. R.
V okviru predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije je včeraj in danes, 14. in 15. decembra 2021, potekalo videokonferenčno zasedanje Europolovega upravnega odbora. Slovenija v upravnem odboru sodeluje v triu predsedstev (Nemčija, Portugalska in Slovenija) in ima aktivno vlogo pri pripravi in vodenju sej odbora.
V uvodnem nagovoru je minister za notranje zadeve Aleš Hojs poudaril: “Europol ima pri preiskovanju najhujših oblik kriminalitete pomembno vlogo, saj mednarodni organizirani kriminal zelo ogroža varnost v Evropi. To je tudi razlog, da se aktivno zavzemamo za revizijo mandata agencije, ki naj postane še učinkovitejša, z najsodobnejšimi orodji in tehnikami za boj proti tej grožnji. Slovenija je dejaven partner in z državami članicami sodeluje že v zgodnji fazi preiskav, zlasti tistih, v katere so vključene države Zahodnega Balkana.”
Slovenija med državami z največ izmenjanimi operativnimi informacijami
Slovenski predstavnik v upravnem odboru, Slavko Koroš iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, ki so ga za obdobje od 1. julija 2020 do konca leta 2021 članice Europola soglasno izvolile za namestnika predsedujočega upravnemu odboru, je izpostavil: “Slovenija se glede na število prebivalcev uvršča med države z največ izmenjanimi informacijami v operativnih preiskavah. Europol zagotavlja pomembno podporo v preiskavah proti najhujšim oblikam kriminalitete in je informacijsko, analitično in tehnično vozlišče držav članic.”
Obravnavali nov programski dokument za obdobje 2022-2024 z novimi strateškimi prioritetami in vrsto novih nalog
Europol z novim programskim dokumentom za obdobje 2022–2024 prevzema vrsto novih nalog, zaradi katerih bodo potrebne notranje reorganizacije. Program določa strateške prioritete, ki se večinoma nanašajo na delo Europola, deloma pa na aktivnosti držav članic.
Europol bo v naslednjem letu pripravil poenoten in digitaliziran način zbiranja podatkov v okviru novega cikla Evropske multidisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (EMPACT). Evropska komisija je pripravila nove smernice za boj proti kibernetski kriminaliteti, ki se jim bo prilagodil tudi Europol.
Upravni odbor je razpravljal tudi o dodelitvi proračuna za leto 2022, ki znaša 192,4 milijona evrov, kar je za 23,4 milijona evrov več v primerjavi s končnim proračunom leta 2021. Zaradi številnih novih nalog, ki jih je prevzel Europol, je upravni odbor podprl predlog za zaposlitev 71 novih uslužbencev v letu 2022.
Pod okriljem Europola v boju proti najhujšim oblikam kriminalitete sodeluje 27 držav članic EU
Europol je agencija EU, njen glavni cilj pa je varnejša Evropa za vse državljane EU. S sedežem v Haagu na Nizozemskem podpira 27 držav članic EU v boju proti terorizmu, kibernetski kriminaliteti ter drugim hujšim in organiziranim oblikam kriminala. Sodeluje tudi s številnimi državami nečlanicami EU in mednarodnimi organizacijami.
Obsežne kriminalne in teroristične mreže močno ogrožajo notranjo varnost EU ter varnost in preživetje njenih prebivalcev. Največje varnostne grožnje so terorizem, mednarodna trgovina s prepovedanimi drogami in pranje denarja, organizirane prevare, ponarejanje evra in trgovina z ljudmi. Kriminalne združbe, ki izvršujejo kazniva dejanja na vseh teh področjih, hitro izkoristijo nove priložnosti in so odporne na tradicionalne ukrepe odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.
O upravnem odboru Europola
Europolov upravni odbor je edinstveni forum za zagotovitev nadaljnjega razvoja Europola, da lahko uspešno izpolnjuje potrebe in pričakovanja držav članic in s tem prispeva k varnejši Evropi. Njegove glavne naloge so priprava in izvedba Europolovih strateških smernic ter nadzor nad izvajanjem njegovih nalog, sprejetje letnih in večletnih delovnih programov in letnega proračuna ter izvajanje pooblastil za imenovanje vodstva. Upravni odbor sestavljata po dva predstavnika iz vsake države članice EU (član in nadomestni član), predstavnik Evropske komisije in izvršni direktor Europola.
Vir: policija.si
