Piše: Luka Perš / Nova24tv
Zakaj hočejo leve opozicijske stranke s referendumom preprečiti ustanovitev demografskega sklada? Odgovor je na dlani, saj so vsi politični igralci na levici sužnji poslovnih interesov predsednika Modre zavarovalnice Boruta Jamnika. “Jamnikova hobotnica je trdno zakoreninjena v politiki in državnih podjetjih. Tako nadzorujejo denarne tokove iz državnih družb prek medijskih agencij do političnih strank, ki si tudi s tem denarjem zagotavljajo uspeh na volitvah. Ko se prebijejo v vlado, pa s pridobljenim političnim vplivom zagotovijo preživetje Jamnikovi hobotnici. S tem vsem vpletenim posameznikom zagotavljajo korist in finančno preživetje iz premoženja davkoplačevalcev. Krog je tako sklenjen,” je zapisalo uredništvo Portalplus in Luka Mesarič v letu 2015.
Leva opozicija ne zamudi priložnosti za podporo pomembnim državnim projektom. Eden izmed njih je tudi ustanovitev demografskega sklada in urada za demografijo. Procese je aktivno pričela stranka DeSUS v času Cerarjeve vlade in jih nadaljevala tudi v času Šarčeve vlade. Takratna koalicijska partnerja SD in SAB sta v času prejšnje vlade aktivno podpirali ustanovitev demografskega sklada. Danes so spet obrnili ploščo in zahtevali referendum.
V preteklosti smo razkrili lovke predsednika Združenja nadzornikov Slovenije ter prvega moža paradržavne Modre zavarovalnice Boruta Jamnika, ki bi z novim zakonom izgubil vso kapitalsko in politično moč. To omrežje pa krčevito branijo pripadniki KUL-a ali drugače povedano, “naši strokovnjaki” pametno upravljajo državno premoženje, “janšisti” pa vedno skrbijo le za razprodajo državnega premoženja, kar je še ena izmed spinov, ki vam jih prodajajo mediji, za katere je raziskava Fakultete za medije ugotovila, da jih kar 90 odstotkov ideološko vleče na levo stran.
KUL v službi levega kapitala. (Foto: STA)
Politični razred levice bo še enkrat odigral umazano medijsko igro za svoje kapitalske nečake, kot so v preteklosti večkrat poimenovali Boruta Jamnika. Za ceno dveh milijonov evrov, kolikor stane referendum, so pripravljeni storiti vse, da bodo strukture tranzicijske levice še vedno pomembno nadzirale državno premoženje. Tudi izjave liderjev strank KUL-a nakazujejo, da jim gre za varovanje starih interesov. V preteklosti se je veliko govorilo o demografskem skladu. Tokratna vlada si je ustanovitev demografskega sklada in urada za demografijo vzela kot eno prioritetni nalogi trenutnega mandata. Enako je z načrtovanim zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki so ga pretekle leve vlade obljubljale, a iz tega ni bilo nič.
KUL se je izdal, da bi raje kot upokojencem še naprej pomagal gospodarskim elitam tranzicijske levice!
Vso debato okrog Demografskega sklada je ponazoril predsednik vlade Janez Janša v intervjuju za Demokracijo. “Naj opozorim, da je demografija eden temeljnih izzivov starajoče se družbe, prav zato je pomembno, da sklad čim prej spravimo v življenje. Osnutek zakona je že pripravljen. Razlika med našo zdajšnjo vlado in tremi njenimi predhodnicami je v tem, da mi ne mlatimo prazne slame, ampak sodelujemo, iščemo rešitve, načrtujemo in ukrepamo. In dokazujemo, da Slovenija zmore. Razlika je tudi v tem, da so osrednji mediji mlatenje prazne slame prikazovali kot Potemkinovo bogato žetev, naše polno in učinkovito ukrepanje pa kot napake,” je poudaril.
S tem se lahko le strinjamo. Na spletu smo našli sporočilo Zveze združenj upokojencev Slovenije iz leta 2018, v katerem so zagrozili, da bodo zakon o demografskem skladu vložili v Državni zbor. V besedilu z naslovom Zakaj potrebujemo demografski sklad so argumentirali, da ga Slovenija potrebuje za oblikovanje potrebnih socialnih in ekonomskih dinamik v hitro starajoči se družbi, obenem pa predstavlja jamstvo zagotavljanja sredstev za čase visokih pokojninskih potreb. Takšen sklad imajo že dlje časa tudi v Franciji, kjer je vreden 36 milijard evrov. V tem času je veliko državnega premoženja že pošlo, saj so prav leve vlade izvajale privatizacijo s svojimi tujimi finančnimi izpostavami v tujini. S tem pa ohranjali vpliv na domačo politiko in gospodarstvo. Šolski primer le-tega je prodana državna srebrnina skladom York in Apollo, ter sumljivim balkanskim poslovnežem, kot je Miodrag Kostič.
Bodo pa vladarji medijskega prostora naredili vse, da do realizacije demografskega sklada pod sedanjo vlado ne bo prišlo pod nikakršnimi pogoji. To se lepo vidi v članku Levica, LMŠ, SD in SAB vložile pobudo za posvetovalni referendum o demografskem skladu v Dnevniku. “Sklad bo imel moč nad kadrovanjem v vseh podjetjih, kjer ima država večino, tudi denimo v Slovenski tiskovni agenciji in Modri zavarovalnici,” so povzeli besede Luka Mesca in dokazali, da bo večinski medijski prostor odigral še eno umazano igro. V tem primeru v prid ohranitvi političnega in poslovnega omrežja predsednika Modre zavarovalnice Boruta Jamnika.
Irena Prijović je izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije in ena ključnih oseb Jamnikovega omrežja. (Foto: Nova24TV)
Borut Jamnik je hobotnica slovenskega paragospodarstva
Borut Jamnik je svoj vpliv in moč zgradil na Kapitalski družbi, Telekomu Slovenije in Združenju nadzornikov Slovenije. Tako so na Portalplus leta 2015 pisali, da je Kapitalska družba Slovenije omogočila, da si je mandat predsednika Modre zavarovalnice, Jamnik zagotovil trajno. Za statut te zavarovalnice je značilno določilo, da njen edini lastnik – to je KAD – nima večine v nadzornem svetu. Pri tem sta mu pomagala nekdanja vplivna zakulisna člana poslovnega omrežja tranzicijske levice, Bachtiar Djalil in Anja Strojin Štampar, ki je takrat zasedla mesto članice uprave Slovenskega državnega holdinga.
Boruta Jamnika si je zelo dobro zapomnil nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec v aferi Kralj. Takrat je Kralj po telefonu klical tesno Jamnikovo zaupnico in izvršno direktorico Združenja nadzornikov Slovenije Ireno Prijović, če lahko uredi, da bi mesto direktorja na Uradnem listu zasedel Igor Šoltes. Prijovićeva je nepremišljeno potezo Kralja spretno uporabila za politično-medijski napad. A je ena izmed ožjih igralk Jamnikovega omrežja le sporočila slovenski javnosti, da je omrežje Boruta Jamnika nedotakljivo.
