Slovenska demokratska stranka je skupaj s Stranko modernega centra zahtevala sklic nujne seje Odbora za kulturo, saj smo prepričani, da je razprava o trenutnem stanju glede lastništva in koncentracije medijev ter delovanju pristojnih organov na tem področju nujna. Največja koncentracija medijev se pojavlja v povezavi z Martinom Odlazkom, ki je bil obsojen zaradi izkoriščanja invalidov. Ocenjujemo, da pristojni organi ne delujejo v skladu z zakonodajo in zadeve ne problematizirajo, saj sicer do koncentracije ne bi prišlo, ker to ni v skladu s slovensko zakonodajo, še več, koncentracija je prepovedana. Omenjeni skupaj s svojimi družinskimi člani obvladuje več kot 60 različnih medijev. Družba Salamon d.o.o. je največje podjetje v skupini Media24, družina Odlazek pa jo obvladuje prek Eurofita, družinskega podjetja, ki je v lasti Martina Odlazka in njegovih sedmih otrok. Pomemben del lastništva podjetja Salamon d.o.o. in sicer 45,39 % je bil pred leti, zaradi propada tiskarne Krater, prenesen na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) torej v posredno lastništvo vseh državljanov in državljank. Martin Odlazek, ki tako že vrsto let svoj medijski imperij gradi na združevanju dejavnosti tiska, radia in televizije se že od leta 2018 zanima tudi za nakup Večera. Ministrstvo za kulturo je sicer leta 2018 izdalo predhodno soglasje za združitev v skupnem izdajateljskem podjetju DV mediji, a o napovedani združitvi bi morala odločati še Agencija za varstvo konkurence. Naj ob tem izpostavimo tudi primerjalno dejstvo, da je AVK leta 2009 uvedla postopek koncentracije med časopisnima družbama Delo in Večer, saj naj bi bila le ta v neskladju s pravili konkurence, zato so Delu takrat naložili prodajo 75 % Večera. V Republiki Sloveniji imamo pristojne organe, ki bi ob zgoraj opisani koncentraciji medijskega prostora morali odreagirati.Kakovostni mediji so nosilci kulture in njeni soustvarjalci. Nenadomestljivi so kot izvajalci pravice javnosti do obveščenosti, pri razvijanju nacionalne in kulturne identitete ter slovenskega jezika, utrjevanju temeljnih družbenih vrednot, kot so človekove pravice, demokratičnost in strpnost, za razvoj izobraževanja in znanosti, za uveljavljanje kulture javnega dialoga ter utrjevanje pravne in socialne države.
Raziskave s področja medijev iz preteklosti so pokazale, da kljub solidni strukturni razvitosti medijskega prostora obstaja precejšen deficit v smislu pomanjkljive mnenjske in nazorske diferenciacije in raznovrstnosti. Zadnja in najbolj aktualna raziskava je bila opravljena v letu 2020 s strani Fakultete za medije z naslovom Raziskava medijske krajine. Ključne ugotovitve so, da ima večina obravnavanih medijev prepoznavno politično in nazorsko noto, da leva stališča prevladujejo nad desnimi. To še posebej velja, če upoštevamo doseg posameznih medijev saj so tisti, ki so na vrhu spremljanosti bolj naklonjeni levi politični opciji in pogledom, ki v slovenskem prostoru veljajo za levo usmerjene. V tem smislu lahko rečemo, da ima levi pol slovenske politike precej močnejšo oporo v medijskem prostoru, kot to velja za desni pol, kar pomeni, da je slovenski medijski prostor v svojih političnih in ideoloških preferencah izrazito enostranski.
Organi, ki bi morali preprečiti koncentracije lastništva medijev so AKOS, AVK in Inšpektorat za medije. Na seji se želimo pogovoriti o tem, ali so bile opravljene vse naloge , ki so jih ti organi dolžni izvajati, na primeru Martina Odlazka in morebitnih podobnih primerih ter ali imamo sprejeto ustrezno zakonodajo, da preprečujemo take anomalije.
Celotno zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kulturo si lahko preberete tukaj.
