Piše: Sara Kovač
“Glede na predstavljene epidemiološke podatke lahko z zmernim optimizmom ugotavljamo, da se je eksponentna rast novookuženih ustavila, kar pa še ne pomeni, da je to čas, ko lahko rečemo, da ukrepi niso več potrebni,” je na današnji vladni novinarski konferenci poudarila vodja svetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje doc. dr. Mateja Logar. Število bolnikov v bolnišnicah in na intenzivnih oddelkih se po njenih besedah še vedno povečuje, kar pomeni, da moramo še naprej skrbeti, da ostane nas zdravstveni sistem vzdržen.
Včeraj je bilo opravljenih 1484 PCR testiranj in 5850 hitrih antigenskih testov. S PCR testi je bilo včeraj potrjenih 287 novih okužb. 14 in 7-dnevna incidenca ostajata visoki. Tako je 14-dnevna incidenca na nivoju države 654, najvišje incidence so v Savinjski, Primorsko-notranjski in Goriški regiji, najnižji incidenci pa sta še naprej v Pomurski in Posavski regiji. 7-dnevna incidenci na nivoju države znaša 301. Najvišja je v Primorsko-notranjski in Savinjski regiji, najnižja pa v Posavski in Obalno-kraški. V bolnišnicah se danes zdravi 636 pacientov. Na intenzivni terapiji pa se danes zdravi kar 142 pacientov. Tudi včeraj smo žal zabeležili smrti. Umrlo je 7 oseb.
Veliko število ukrepov iz oranžne faze se je po besedah Logarjeve zdaj premaknilo v rdečo fazo, kar pomeni, da se lahko sedaj izvaja bistveno več aktivnosti, športnih dejavnosti, storitvenih dejavnosti. “Strokovna skupina je tudi sklenila, da se odpiranje teras gostinskih lokalov premakne iz rumene faze v oranžno fazo. Ti ukrepi bodo ostali v tej obliki, če bomo seveda upoštevali ostale ukrepe,” je bila jasna in je napovedala, da bo temo naslednjih odločanj predstavljalo tudi sproščanje kinematografskih, gledališčnih in koncertnih dejavnosti. Poudarila je, da obstaja zadržanost, ker gre za notranje zaprte prostore. Neposreden stik med ljudmi namreč predstavlja največji dejavnik tveganja za prenos okužbe. Torej, če se ne ohranja primerne medsebojne razdalje, uporablja maske ali se dlje časa zadržuje v neprezračenem prostoru.
Logarjeva je vnovič pozvala k cepljenju, saj je le to tisto, kar bo omogočilo umirjanje epidemije. “Imamo višji odstotek cepljenih, kot je v evropskem povprečju, seveda bi si pa želeli, da bi bil bistveno višji,” je dejala in ob tem dodala, da je to vsekakor odvisno od dobavljivosti cepiva. Napovedala je, da bo do konca aprila in v maju dostopnega bistveno več cepiva, kot ga je bilo do sedaj. Večja dostopnost cepljenja bo po besedah Logarjeve bo vplivala na to, da se bo to, da je nekdo prebolel covid, umaknilo iz podanih ugodnosti za prehajanje meje. Prišli so namreč do ugotovitve, da se nekateri želijo okužiti z namenom, da bi prejeli potrdilo o prebolevnosti, poroča STA. Po besedah Logarjeve gre za prakso, ki je definitivno nevarna. “Vemo, da lahko s težjo klinično sliko zbolijo tudi mlajše osebe,” je opozorila.
Specialist infektologije in intenzivne medicine dr. med. Tomaž Vovko iz UKC Ljubljana je povedal, da trenutno na UKC-ju zdravijo tretjino kritično bolnih covidnih bolnikov. “Trenutno delam v tej hali, ki predstavlja največjo intenziva, v kateri sem kadar koli delal. Stanje je dejansko zelo podobno tistim posnetkom, ki smo jih februarja in marca lani gledali iz italijanskega Bergama, ko je bilo na kupu ogromno bolnikov,” je povedal. Angleška različica virusa je po besedah Vovka bolj smrtonosna, pri njej pa je mogoče pričakovati težji potek bolezni. Ob širitvi te različice virusa so bolj bolni tudi mlajši ljudje, ki to prej niso bili.
Starost predstavlja glavni dejavnik smrtnosti, saj je pri višji starosti potek bolezni težji. V tem trenutku se starostne meje premikajo navzdol. Povedal je, da je prejšnji teden za covidom umrl 42-letnik, ki ni imel pridruženih bolezni. “Takšnih bolnikov je sedaj več kot v prejšnjem valu,” je dejal in ob tem opozoril, da čeprav imajo mladi boljše izhodišče, da v primeru hujšega poteka bolezni bolezen preživijo in prebolijo v boljšem stanju, kot starejši, je lahko pri mlajših potek bolezni zelo hud. Iz tega razloga Vovko svari pred namernim okuževanjem za pridobivanje možnosti prehajanja meja, potovanja ipd. “Bistveno bolj varno je, da se prepreči bolezen, kot da jo prebolimo,” je poudaril.
