0.4 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

Z anketo dokazala, da si vračanja v šolske klopi želijo predvsem starši, ki bi se radi znebili otrok

Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)

Rezultati ankete, ki jo je na priljubljenem družabnem omrežju Instagram izvedla ena izmed osnovnošolk so pokazali, da si velika večina šolarjev ne želi vrniti v šolo. Tudi sama meni, da si tega želijo predvsem starši, saj se otroci dobro zavedajo, da je zdravje najpomembnejše. Na anketo so odgovarjali tako osnovnošolci, kot tudi srednješolci.

Ker se je v posameznih regijah epidemiološka slika zopet poslabšala, so se morale nekatere šole ponovno zapreti. Vendar pa nekateri principa vzročnosti ne razumejo prav dobro, zato so se odločili, da bodo z zbiranjem ljudi na shodih število okužb morda še malo popestrili. V zadnjih dneh so po Sloveniji proti ponovnemu zaprtju šol potekali protesti, na katere pa so starši pripeljali tudi večje število otrok in jih tako pravzaprav izkoristili v politične namene, istočasno pa so jih še dodatno izpostavili morebitni okužbi. Seveda je pri tem nerazumnem početju sodelovala tudi leva politična opcija s svojimi mediji, ki tovrstno dogajanje še dodatno podpihujejo. Med drugim so poročali tudi o tem, kako doma otroci jočejo, ker ne morejo hoditi v šolo, iz izjav otrok pa je bilo jasno razvidno, da so jih starši natančno naučili, kaj točno morajo povedati pred kamerami. Vsi smo hodili v šolo, zato dobro vemo, kako zelo je vse skupaj privlečeno za lase.

Podobnega mnenja pa so tudi nekateri šolarji, ki jim doma ne perejo možganov in znajo razmišljati z lastno glavo. Starejša osnovnošolka je tako na Instagramu naredila anketo, in sicer zanimalo jo je, koliko otrok bi se v resnici želelo vrniti v šolo. Po njenem mnenju si odprtja šol želijo le nekateri starši, ki imajo svojih otrok že čez glavo dovolj. Sama je zapisala, da kolikor je njej znano, nihče od njih mladih, ne bi šel rad v šolo. Pa ne samo zaradi tega, ker večina šole ne mara, pač pa predvsem zato, ker se zavedajo, da je zdravje pomembnejše od znanja. Vprašanje ankete se je glasilo: “Ali si želite v šolo ali ne?” 79 odstotkov jih je odgovorilo z ne, torej, da ne bi šli v šolo, 21 odstotkov pa jih je odgovorilo, da si želijo iti nazaj v šolo.

Se bodo šolarji in dijaki, združeni v iniciativo Zahtevamo šolo podali na ulice?
Vlada bo na današnji seji predvidoma odločala o tem, kateri ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 bodo po državi veljali v prihodnjem tednu. Epidemiološka slika v obalno-kraški in zasavski regiji, kjer so po štirih dneh pouka v minulem tednu šole ponovno zaprle svoja vrata, se je medtem izboljšala, kar bi lahko pomenilo, da se bodo tam šole spet odprle. STA poroča, da so zadnje dni glasne zahteve starše otrok iz obeh regij, ki tudi na protestih pozivajo k odprtju šol. Tako naj bi se po poročanju časnika Večer z ministrico za izobraževanje Simono Kustec danes sešli šolarji in dijaki, združeni v iniciativo Zahtevamo šolo. Če izkupiček srečanja zanje ne bo sprejemljiv, naj bi se 9. februarja odklopili od spletnega izobraževanja in se podali na ulice.

Foto: STA

Epidemiološko stanje v državi
Slovenija se sicer glede na število hospitaliziranih in glede na sedemdnevno število okužb trenutno nahaja v rdeči fazi vladnega načrta sproščanja ukrepov. Po podatkih NIJZ sedemdnevno število okužb znaša 1218, aktivnih okužb v državi pa je nekaj več kot 17.000. Pogoj za prehod v oranžno fazo sproščanja ukrepov bo manj kot 1000 hospitaliziranih covidnih bolnikov, nižja od 1000 bo morala biti sedemdnevna povprečna pojavnost okužb. Štirinajstdnevno povprečje okužb na 100 tisoč prebivalcev na ravni države znaša 817, nižjo pojavnost okužb imajo v koroški, osrednjeslovenski, podravski, savinjski in primorsko-notranjski regiji. Pojavnost okužb v zadnjih sedmih dneh na ravni države znaša 405,8, pri čemer imajo nižjo pojavnost okužb od povprečja koroška, savinjska, zasavska, podravska, primorsko-notranjska in osrednjeslovenska regija, kažejo vladni podatki.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine