Vrhovno sodišče je zavrnilo zahteve za varstvo zakonitosti v zadevi Istrabenz, v kateri so bili na zaporne kazni obsojeni nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar, nekdanji Istrabenzov svetovalec Kristjan Sušinski in nekdanji predsednik uprave Maksima Holdinga Nastja Sušinski. S tem je pritrdilo odločitvam nižjih sodišč.
“Obsojenci so bili s pravnomočno sodbo spoznani za krive, da so ob prodaji delnic Istrabenza, ki jih je imela v lasti Pivovarna Laško, namesto da bi dobiček od prodaje v skupnem znesku 25,21 milijona evrov pripadal Pivovarni Laško, pridobili navedeni znesek in denar z nadaljnjimi transakcijami razpršili in vnesli v gospodarski promet,” so spomnili na vrhovnem sodišču.
Tako je Bavčar prejel 21,68 milijona evrov, Kristjan Sušinski pa 3,53 milijona evrov. Denar sta pridobila preko povezane družbe Microtrust, katere lastnik in direktor je bil brat obsojenega Kristjana Sušinskega, Nastja Sušinski. “Obsojeni so tako pridobili denar, ki je izviral iz kaznivega dejanja, izvršenega na škodo Pivovarne Laško,” so zapisali na vrhovnem sodišču. Ob tem so spomnili, da je bil za predhodno kaznivo dejanje že pred tem pravnomočno obsojen nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot.
Vrhovno sodišče ni pritrdilo zagovornikom, da je le prvo nakazilo protipravne premoženjske koristi mogoče šteti kot pranje denarja, saj vsaka nadaljnja razpolaga z denarjem dodatno prikrije njegov izvor v kaznivem dejanju. Enako velja glede porabe denarja; dejstvo, da se je umazani denar na bančnem računu pomešal z zakonitim denarjem, ne pomeni, da umazani denar ne bi mogel biti še naprej predmet pranja denarja. “Mešanje umazanega s čistim denarjem in skupna poraba pomešanih sredstev v finančnih operacijah je tehnika, s katero je mogoče učinkovito zabrisati sledljivost s predhodnim kaznivim dejanjem pridobljenega premoženja,” so navedli.
Namen inkriminacije kaznivega dejanja pranja denarja je sicer preprečiti vsakršno trošenje denarja, ki izvira iz kaznivega dejanja, oziroma preprečitev njegovega vstopa v finančni sistem. Cilj je preprečiti razpolaganje z izkupičkom, pridobljenim s kaznivim dejanjem, zato da postane premoženje, ki izvira iz kaznivega dejanja, neuporabno.
Vrhovni sodniki so ob tem sprejeli razlago, da je kaznivo dejanje pranja denarja storjeno, kadar storilec opravi kakršenkoli premik denarja ali premoženja, za katerega ve ali bi moral vedeti, da izvira iz kaznivega dejanja, in se zaveda, ali vsaj pristane na to, da bo zaradi tega prikrito, da denar izvira iz kaznivega dejanja oziroma bo oteženo sledenje denarju, ki izvira iz kaznivega dejanja.
Okrožno sodišče je septembra 2015 Bavčarja ter brata Sušinski v ponovljenem sojenju obsodilo zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza, Bavčar pa je bil oproščen obtožb napeljevanja k zlorabi položaja. Bavčarju je sodišče zato izreklo kazen petih let zapora, ki jih prestaja v zaporu na Dobu, Kristjana Sušinskega je obsodilo na tri leta zapora, Nastjo pa na dve leti.
V prvotni sodbi julija 2013 je bil Bavčar zaradi pranja denarja obsojen na sedem let zapora, a je sodbo nato vrhovno sodišče razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje, Bavčar pa iz zdravstvenih razlogov v tem času ni nastopil zaporne kazni.
