Vlada Netflixa ne bo mogla “prisiliti” k ponudbi slovenskih podnapisov – bomo ostali brez njega?

Piše: Ana Horvat (Nova24TV.si)

Nekatere tuje platforme, kot so Amazon Prime, Disney+, Apple in Netflix so na našem trgu dostopne, vendar brez slovenskih podnapisov. Jasno je, da omenjenih gigantov aktualna vlada ne bo mogla “prisiliti” k ponudbi slovenskih podnapisov, kvečjemu jih lahko odvrne od ponujanja storitev na našem trgu. Vendar jih to ne zanima, dokler lahko iz tega še dodatno izčrpajo davkoplačevalski denar.

Netflix, Apple in ostale tuje platforme, ki pri nas ponujajo avdioviuzalne vsebine, nimajo prevoda v slovenski jezik, dejstvo pa je, da je tudi število slovenskih uporabnikov majhno, od tod najbrž tudi pomanjkanje interesa. Je pa aktualna vlada zdaj našla nov način za črpanje davkoplačevalskega denarja. Medresorska skupina pod okriljem kulturnega ministrstva bi “prevetrila in revidirala” zakon o avdiovizualnih vsebinah, pritisnila na ponudnike storitev, kar pa lahko posledično privede do tega, da se ponudniki enostavno odločijo, da z našega trga svoje storitve umaknejo.

Na RTVS so objavili prispevek o vprašanju ponudbe slovenskega jezika na določenih tujih platformah, kot so Netflix, Apple, Disney+ itd., ki ponujajo storitve tudi na našem trgu. Dejstvo je, da je na voljo kar nekaj jezikov, hkrati pa je število uporabnikov v Sloveniji majhno, zato, kot je bilo rečeno v prispevku, platforme v tem ne vidijo interesa. Prepotentno je misliti, da je možno to rešiti s prisilo, sploh ko govorimo o multimilijarderskih podjetjih. Pa vendar bi jih aktualna vlada rada “prisilila”, hkrati pa je bila pod pretvezo, da jim je dejansko mar za slovenski jezik, že imenovana medresorska delovna skupina za pripravo novele zakona o javni rabi slovenščine. Še en način, da si zagotovijo pritekanje davkoplačevalskega denarja oziroma, kot je to zapisal uporabnik Twitterja: “Ministrstvo bi pa medresorsko skupino za prevetritev zakonodaje. Torej: nekaj uradnikov, ki bi bili plačani, da se malo hecajo z brezveznostmi. In nekaj retnikov, ki bi jim ti uradniki talali davkoplačevalska sredstva.”

Skupino vodi svetovalec ministrice za medijsko politiko v kabinetu ministrice za kulturo Lenart J. Kučić, ki naj bi prve predloge nove zakonodaje že predlagala. Ne le to, po njegovem mnenju bi bilo treba tudi revidirati obstoječ zakon in ga posodobiti, da bo ta lahko utrezno “prisilil” platforme k ponujanju slovenskega jezika. Da bi morali to doseči tudi s slovenskim jezikom, je na družbenem omrežju Twitter izpostavil predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša jezikoslovec dr. Kozma Ahačič. Realnost, kar je aktualni vladi tuje, pa je, da če ponudnik pri ponujanju podnapisov ne bo videl lastnega interesa, se s trga enostavno lahko umakne. Prispevek je bil na Twitterju deležen kar nekaj kritik, kot je naslednja: “Prispevek, ki v glavnem kaže računalniške analfabete. Sori, pojma nimate! Kako boste pa *prisilili* nekoga, da uvede jezik, ki se mu na platformi ne splača? Kako boste preprečili uvoz elektronske opreme iz tujine, ki ni prevedena?!?! No, eno idejo, ki ne bo “kot cariniki v SFRJ”!”

Njihov način komunikacije in prisila, ki jo omenjajo, bi lahko velike ponudnike prisilila kvečjemu v umik ponudbe iz Slovenije, če bi od njih zahtevali nekaj, kar ni v interesu ponudnikov. Smešno bi bilo verjeti, da je vladi dejansko v interesu ohranjati slovenski jezik, sploh, ko interesa za to doslej še niso pokazali. Dejstvo, da se v Kranju redko sliši sploh kakšna slovenska beseda, ni edina stvar, spomnimo, da so na ministrstvu za notranje zadeve nedavno pripravili novelo zakona o tujcih, s katero bi med drugim omilili pogoje glede znanja slovenskega jezika. Očitno gre za zavajanje v največjem pomenu te besede, na eni strani želijo “prisiliti” Netflix in Apple, naj uvedejo slovenske podnapise, hkrati pa bi omilili znanje slovenščine za tujce, ki pridejo v Slovenijo, čeprav je to nedvomno pomembnejše.