Piše: Nina Žoher (Nova24tv)
“Velik del sodelavcev na informativnem programu RTVS se z napovedanimi spremembami ni strinjal. Do tega imajo vso pravico, ampak tukaj ni odgovornost na posameznikih, tudi ne na kolektivu, ampak na vodstvu. To je potrebno vedeti. Očitno se je tega programski svet RTVS zavedal,” je glede nedavnega dogajanja na RTVS v oddaji “Kdo vam laže?” zatrdil dolgoletni novinar, raziskovalec, publicist in nekdanji direktor Televizije Slovenija dr. Jože Možina in ob tem dodal, da je dejstvo, da ko kolektiv zaide v slepo ulico, od njega ne moreš pričakovati, da bo videl vizijo za naprej.
S sprejemom novega programsko-produkcijskega načrta se po besedah dr. Jožeta Možine ni zgodilo nič kaj takega, da bi bil potreben revolt nekaterih. “Vodstvo je uspelo pravočasno sestaviti programsko-produkcijski načrt in programski svet RTVS ga je z dobro večino (17 glasov) tudi potrdil.” Po besedah Možine program omogoča razvoj, vizijo novega vodstva za naprej. “Vsakomur je namreč jasno (ne le gledalcem, ampak tudi zaposlenim na televiziji), da smo v nekem pomembnem delu zašli v slepo ulico. Več je bilo uslug določeni politični opciji, bolj se je izgubila kredibilnost, s tem pa je padla gledanost, zato je potrebno ukrepati.” Možina je prepričan, da je potrebno dati novemu vodstvu priložnost, da se izkaže. “Sam sem bil v tej vlogi, vem, kako težko je. Priznam, da je sedaj še težje, kot takrat, ko sem bil jaz.”
Velik del sodelavcev na informativnem programu se z napovedanimi spremembami ni strinjal, je izdal Možina. “Do tega imajo vso pravico, ampak tukaj ni odgovornost na posameznikih, tudi ne na kolektivu, ampak na vodstvu. To je potrebno vedeti. Očitno se je tega programski svet RTVS zavedal. Res pa je, da ko kolektiv zaide v slepo ulico, od njega ne moreš pričakovati, da bo videl vizijo za naprej.” Sam meni, da je pravi trenutek. Verjame, da se bo večina kolektiva na to navadila in videla to kot izziv. “Biti še boljši, biti bolj profesionalen, bolj uravnotežen in da je z naslednjim letom neka nova priložnost za javno televizijo. Za takšno, kot si jo plačniki RTV prispevka tudi zaslužijo.” Poudarja, da potrebujemo uravnoteženo televizijo, ki bo imela ekvidistanco do vseh nazorskih skupin in političnih barv. “To je tisto, ne normalno televizijo, kot se reče pogovorno.”
Prejšnje vodstvo ni bilo zainteresirano za skupno oddajo
Kot smo lahko videli, v zadnjem letu in pol na javni televiziji niso pozivali h koncu epidemije. Po prepričanju Možine je to žalostno, nerazumno in je velika škoda. “Moram reči, da sem prav užaljen bil na osebni ravni. Konec koncev, tudi v naši družini so ljudje zbolevali. Tudi en stric je umrl. Vsi poznamo koga, ki je zbolel ali pa ima hude posledice zaradi epidemije covida-19.” Pravi, da se spomni, ko je konec lanskega septembra takratno direktorico Natalijo Gorščak in takratno odgovorno urednico Manico Janežič Ambrožič seznanil s svojim predlogom, da bi naredili neko skupno oddajo dveh največjih televizij. Ocenil je namreč, da lahko z dobro oddajo dosežemo do milijon gledalcev. Bila pa bi tudi pred drugim velikim valom, ki je pokosil ogromno naših ljudi. “Zanimivo ni bilo nobenega pravega interesa in to kljub temu, da bi bile beneficije samo pozitivne. Res pa je, da bi s tem pokazali enotno Slovenijo. Politično enotno, kar se tiče covida. Tukaj bi sodelovala estrada, športniki, znanstveniki, izpostavili bi medicinske sestre in zdravnike, ki se borijo za te ljudi. Pokazali pa bi tudi, kakšne posledice covid prinaša pri preživelih.”
Nekateri videli epidemijo kot platformo za politični boj
Takšna oddaja, verjame, bi naredila ogromno dobrega. “Iskalo pa se je raje dlake v jajcu in nekako promoviralo (ne gre za cel informativni program in vse sodelavce) neko manjšino, ki je promovirala anticepilce, težave s cepljenjem (na nenormalen način), promovirala tiste, ki niso nosili mask in se košatili s tem, hkrati pa so bili v razvedrilnih programih.” Možina poudarja, da je to dodatno vplivalo na negativno vzdušje in netenje nacionalnega razkola, ki se je na koncu zgodil na področju cepljenja: anticepilci in zaradi česar imamo sedaj tako nizko precepljenost. “Cepljamo, imamo več smrti, več nesrečnih situacij, slabšo ekonomsko sliko in še razklani smo. Ne pravim, da gre za popolno odgovornost, žal pa nismo naredili tistega, kar je naredila javna televizija leta 1990/91, ko je nacijo povezala proti skupnemu sovražniku. Takrat je imela javna televizija velike zasluge, škoda, da nismo s tem nadaljevali ob tej priložnosti. Nekateri so videli epidemijo kot platformo za politični boj. V resnici je tako kazalo. To je mnenje, moja ocena. Kolikor slabše, toliko boljše za nekoga,” je izpostavil Možina.
V sosednji Avstriji so priča povsem drugačnemu načinu poročanja o protestih
“Nekateri sodelavci na naši televiziji so promovirali proteste. Mi smo bili medijski sponzor protestov, ki niso povzročili nič dobrega.” Možina je še povedal, da ko je bil preteklo soboto na Dunaju, so bili tam doslej največji anticepilski protesti. 35 tisoč ljudi in tako naprej. Njihova poročila zvečer so bila čisto drugačna kot to, kar se je poročalo pri nas v času največjih protestov. Videlo se je namreč žalostne, zaskrbljene obraze voditeljev, ki so povedali, koliko je umrlih necepljenih. “To je bistven podatek, da vidimo, da cepljenost pomeni, da si cepljen 10-krat bolj zaščiten kot necepljen, nikoli pa nisi popolnoma zaščiten. Seveda je tudi prej javna televizija ogromno naredila za promocijo pozitivnih stvari glede covida, ampak v enem delu, kar je bilo postavljeno, se je sproti tudi zrušilo,” je prepričan.
Možina pravi, da je v zvezi s spremembami treba povedati, da te niso politične. Gre za strokovne premisleke, kako oživiti program. “Revolt če bi bil, bi bil dejansko politični revolt in bi ga spravil na raven družbenopolitičnih delavcev, kar je bilo pred letom 1990. Žal pri nekaterih tudi kasneje. To pomeni, da je velika večina sodelavcev vendarle profesionalcev in da vedo, kako se dela in kako je potrebno delati ter da bo vsak znotraj svojega delovnega okolja počel tisto, kar je najbolje.” Po Možinovih besedah obstaja trdo jedro, ki je bolj ideološko, večina sodelavcev pa je popolnoma normalnih in sprejema nove izzive. “Če bi prišlo do kakšnega revolta, bi žagali vejo, na kateri sedijo/sedimo.”
Tranzicijska levica ne bo pustila, da bi ostala brez oblasti
V zvezi s prihajajočimi volitvami je Možina prepričan, da tranzicijska levica ne bo pustila, da bi bila brez oblasti, ker brez nje, ta izgine. Prepričan je, da se jim je zgodila negativna kadrovska selekcija. Ne samo pri vrhu v politiki, ampak tudi na drugih področjih. “Imajo nekarizmatične kadre, s pomočjo medijev jih sicer ohranjajo pri življenju, ampak to postaja premalo. Mislim, da bo leto 2022 kar se tiče politične kampanje, leto presenečenj. Pričakujemo lahko takšne in drugačne afere, medijske bombe.”
