Piše: Ivan Šokić (Nova24tv)
V sredo, 13. januarja 2022, je v oddaji Tema dneva o cepljenju, epidemiji in vsemu, kar spada zraven, spregovoril direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje dr. Milan Krek. Vidno zagrenjen za glavni problem epidemije še vedno krivi vse necepljene in jih poziva, da se udeležijo dnevov cepljenja, stojijo v vrsti in se cepijo. NIJZ je medtem podal predlog, da se v program cepljenja za zaposlene doda tudi covid-19.
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje dr. Milan Krek je v samem uvodu v pogovor v oddaji Tema dneva na Nova24TV komentiral odločitev Evropske agencije za zdravila EMA, ki je v zadnjih dneh svarila, da lahko nadaljnji poživitveni odmerki cepiva proti covidu-19, po trditvah uradne stroke, oslabijo imunski sistem cepljenih. EMA je ob tem ravno tako opozorila, da konstantno cepljenje s poživitvenimi odmerki ni vzdržna rešitev ob dejstvu, da je covid-19 na prehodu iz pandemičnega v endemično stanje, kakršno poznamo npr. s prehladom ali gripo.
“Jaz sem zdaj od samega začetka v tej igri in jaz ne verjamem kaj dosti temu, ker ta virus se je še zmeraj znašel, in se je izkazal za še močnejši. Tako, da jaz sprejemam vse te govorance, ki se dogajajo kot medijski pristop, kot malo sproščanja ljudi, da saj ni tako hudo,” je Krek zavrnil trditve Evropske agencije za zdravila. Krekovemu mnenju navkljub pa je v zadnjem času dostopnih vedno več študij, ki ugotavljajo, da je omikron veliko bolj kužen, a povzroča blažjo obliko bolezni, medtem ko je na trenutna razpoložljiva cepiva odporen. Krek ostaja prepričan, da “imamo še vedno opravka s hudim virusom”. Pri tem sam izpostavlja, da si je potrebno take izjave “zapomnit in jih potem vprašat, če se bodo stvari pokvarile, zakaj so tako govorili”.
Po Krekovem mnenju je omikronov sev petkrat hujši od predhodnih variacij. Na izziv voditelja oddaje Luke Svetine, da pa vseeno ne povzroča toliko hospitalizacij, pa je Krek prepričan, da je omikronu zgolj potrebno dati več časa. “Jaz gledam zdaj te grafe. In angleške in danske in jim hospitalizacija kar raste,” pravi Krek. Angleški in danski grafi, ki jih pozorno motri Krek, so sicer iz dveh držav, ki spadata v sam vrh po cepljenosti prebivalstva proti covidu-19 v Evropi. Na Danskem je po zadnjih podatkih polno cepljenih 80,2 odstotka prebivalcev, v Angliji pa 71,6 odstotka. To se ujema tudi z razlogi, zakaj je EMA odsvetovala nadaljnje cepljenje s poživitvenimi odmerki.
Slovenija neprimerljiva z JAR zaradi starostne slike
Krek je ravno tako zavrnil primerjavo s podatki o okužbah z omikronom iz JAR, saj so ti podatki s slovenskimi razmerami neprimerljivi, ker, kakor pravi Krek, je v Južnoafriški republiki relativno malo ljudi, ki bi bili stari več kot 60 let. Ravno tako imajo v JAR zelo majhen odstotek ljudi, ki je cepljen proti covidu-19, trenutno je takih okoli 27 odstotkov prebivalcev. Ravno slednje pa je za Kreka znak, da epidemije ne bo še kmalu konec.
“Če ne jemljemo resno tega virusa, je zelo slabo za narod,” meni Krek. “Ampak mi trmarimo in se pač ne hodimo cepit. In ljudje razlagajo, da jaz strašim in tako naprej. Jaz samo realnost govorim, dragi moji, nič drugega. Čez dva meseca boste videli, da sem tudi zdaj govoril realnost, ampak veste dva meseca potem je prepozno,” je nekoliko zagrenjen in vdan v usodo dejal direktor NIJZ. Iz tega razloga je vse povabil, da se gredo čim prej cepit “ker tudi prvo cepljenje ima svoj učinek, ker tudi drugo in tudi tretje. Seveda ima tretje največji učinek”. S tem se očitno ne strinjajo pri Pfizerju in Moderni, kjer so ocenili, da je za potrebe omikrona, za razliko od bete, game in delte, potrebno razviti novo cepivo, ker staro, namenjeno alfi, več ne učinkuje. Ravno tako pa se Krekova trditev ne ujema s stališčem EMA, ki odsvetuje nadaljnje poživitvene odmerke zaradi strahu, da bi lahko vodili v oslabitev imunskega sistema cepljenih.
Populacija ni izobražena
“Problem je, da naša populacija ni izobražena na tem področju, Ljudje bi morali vedeti, da cepljenje ni stoprocentno – nikoli. In da imate vedno procent ljudi, ki ne odreagira na cepljenje, imate določen procent, ki ima take in drugačne reakcije. Zato je tako pomembno da tako visok delež precepite, ker na ta način ustvarite eno obrambo proti virusu. Ampak ta virus ima še eno značilnost: zelo hitro mutira,” odgovarja Krek na očitke, da je stroka izgubila zaupanje javnosti zaradi obljub, ki so se izkazale za prazne.
Prvotno je bilo govora o dveh odmerkih cepiva, nato dveh in poživitvenem, zdaj se omenja že četrti odmerek. Na začetku so trdili, da bo cepivo ščitilo pred okužbo, zagotavljalo imunost in preprečevalo nadaljnje širjenje okužbe, po letu dni cepljenja pa smo na točki kjer v najboljšem primeru cepljenje morda omogoča lažji potek bolezni, medtem ko je vedno več podatkov tudi o raznih stranskih učinkih cepljenja, ki so daleč od zanemarljivih. Krek vztraja, zdaj je sars-cov-2 mutiral v omikron, nadalje lahko v pi, ali pa omego. Direktor NIJZ je prepričan, da so lahko naslednje mutacije hujše od prejšnjih. Možnosti, da bi lahko šle mutacije, tako kot omikron v smeri večje kužnosti, a manjše nevarnosti, kar je ustaljena evolucijska pot koronavirusov, ne omenja. Zato pa poudarja, da bi bilo fino, če bomo cepljeni, ker naj bi na tak način imeli vsaj nekaj protiteles proti kakršnemukoli sevu, ki že še pride.
Krek izpostavlja, da se EMA zavzema za letno cepljenje proti covidu-19, tako kot je bilo to ustaljeno pri gripi. Za razliko od Zahodnih držav je pred pandemijo covida-19 bilo cepljenje proti gripi v Sloveniji na porazni ravni. Cepili so se v glavnem starejši od 65 let za katere je bilo cepljenje brezplačno. Kar Krek zamolči je dejstvo, da so z letnimi cepljenji proti gripi bila pripravljena vedno nova cepiva proti sevom gripe za katere se je predvidevalo, da bodo predstavljali največjo možnost okužbe. V primeru omikrona, pa se trenutno nahajamo na točki, kjer EMA opozarja, da bi odobritev specifičnega cepiva proti omikronu vzela med tri in štiri mesece. Pfizer obljublja cepivo proti omikronu do marca, Moderna do jeseni. Glede na hitrost s katero mutirajo koronavirusi, pa je v skladu s pričakovanji, da dokler bo razvito cepivo proti omikronu, bomo res že pri piju ali pa omegi, kakor je hitrost mutacije sars-cov-2 slikovito opisal Krek. Direktor NIJZ vztraja: “Cepljenje pomaga.”
Dnevi cepljenja ciljajo na starejše od 50 let
Krek poudarja, da med dnevi cepljenja s cepljenjem ciljajo na ogrožene skupine, tudi mlade, ki imajo druge zdravstvene težave. Na tapeti pa je še posebej kohorta 50-letnikov. “Predvsem ciljamo populacijo nad 50 let, ki bi jo najraje pocepil stoprocentno, zato ker bi potem dejansko imeli bistveno manjšo hospitalizacijo, kakor pa imamo zdaj.”
Na vprašanje, kaj bi vsi tisti na vodilnih položajih vključno s Krekom samim storili drugače za doseganje višje precepljenosti, je direktor NIJZ odvrnil Krek odvrnil, da vodilni nimajo težav pri komunikaciji, temveč je težava v “zelo nasilni proticepilski fronti”. Ta “nasilna proticepilska fronta”, kakor je skupino poimenoval Krek, bi lahko v kratkem postala še bolj nasilna, saj je NIJZ ravno predlagal, da se v program cepljenja za zaposlene doda tudi covid-19. To bi v praksi pomenilo, da lahko necepljeni dobijo odpoved zaradi “ogrožanja zdravja” drugih na delovnem mestu. Glede na to, da takšen predlog direktno napada necepljene, med katerimi je prisotno tudi prepričanje, da lahko cepivo proti covidu-19 ogroža lastno zdravje, je upravičeno pričakovati nadaljnje eskalacije.
Ta “fronta”, vztraja Krek, mora “prevzeti odgovornost za vse te mrtve, ki so se zgodili. To je njihova velika odgovornost. In tudi vsi politiki, ki niso izbrali skupaj z nami stroko borbe proti virusu in prepričevali ljudi, da se cepijo. Tudi oni nosijo to breme. Po drugi strani, pravi Krek: “Mi smo pa naredili vse, kar smo lahko.” Domnevamo lahko, da pod “mi” Krek šteje vse, ki so se cepili, se zavzemajo za obvezno cepljenje in še naprej promovirajo cepljenje kot edino možno rešitev iz pandemije. Krek ravno tako opoziciji očita rabo covida-19 kot politično orodje.
Opozicija se je po njegovem mnenju igrala s covidom in igrala s smrtjo. “Ljudem je preprosto treba povedat v tem trenutku, da je čas za cepljenje, da je skrajni čas za cepljenje, da bo v naslednjih dnevih izredno hudo, da bo večina ljudi v bolniški, in v karanteni in tako naprej. In ko se bodo začele domine sesuvat, potem naj ne hodijo nas spraševat kaj smo mi narobe naredili. Mi smo naredili vse kar je treba narediti, vendar en drug del te družbe – anticeplici pa opozicija niso vsega naredili in morajo enkrat pogledat v svoje račune, česa niso naredili.”