Ne glede na preklic epidemije covida-19 so še vedno v veljavi vsi zaščitni ukrepi, ki niso bili preklicani. Sproščeni bodo, ko bomo lahko zanesljivo trdili, da ni več možno pričakovati prenosa virusa, je danes poudarila v. d. generalnega direktorja direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Kerstin Petrič.
Četrtkova odločitev vlade o preklicu epidemije je namreč sprožila številna vprašanja o veljavnosti ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa. Kerstin Petričeva je na dopoldanski novinarski konferenci pojasnila, da vsi zaščitni ukrepi veljajo do preklica in prebivalce pozvala k upoštevanju priporočil za socialno distanco, uporabo mask in higieno kašlja.
“Vsi smo dolžni narediti vse, kar je v naši moči, da preprečimo širjenje virusa tudi v prihodnje,” je poudarila in izpostavila, da bodo priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje po uradnem koncu epidemije tudi moralno zavezujoča.
Tudi infektologinja Mateja Logar z infekcijske klinike UKC Ljubljana je danes v izjavi za medije povedala, da to konec epidemije ne pomeni konca vseh ukrepov.
“Konec epidemije pomeni, da se zmanjšuje pomoč gospodarstvu, da se spremenijo nekatere pravne odločbe, medtem ko vsi ukrepi, ki se nanašajo na preprečevanje širjenja okužbe, ostajajo,” je zatrdila. Še vedno tako ostajajo ukrepi, kot so nošenje mask, vzdrževanje medsebojne razdalje najmanj 1,5 metra in skrb za umivanje oz. razkuževanje rok. “Odlok o preklicu epidemije tega ne spreminja,” je dodala.
Epidemija po njenih besedah še vedno traja, je pa res, da je epidemiološka slika v zadnjih 10 dneh ugodna. “To, ali je bil pravi čas, da smo hitro in na veliko sproščali ukrepe, bo pokazal čas. Potem bomo lahko ocenjevali,” je ocenila.
Ob preklicu epidemije je vlada sicer še določila, da ob prehodih zunanje meje in na kontrolnih točkah na notranjih mejah ni več karantene, razen za osebe iz tretjih držav z izjemami.
Po besedah Kerstin Petričeve sproščanje režima na mejah v tem trenutku dopušča dobra epidemiološka slika, ne samo v Sloveniji ampak tudi v državah EU. Ob tem pa smo ohranili določene varnostne mehanizme, s katerimi lahko ukrepamo v primeru nenadzorovanega širjenja virusa. V Sloveniji smo z odločnim ukrepanjem epidemijo sicer uspešno zajezili, je še ocenila Kerstin Petičeva.
Ob tem pa je ključno neprestano spremljanje epidemiološke situacije tako pri nas, kot v EU in širše. “V primeru, da bi se situacija spremenila, kar se bo preverjalo vsakih sedem dni, pa bomo režim na mejah primerno prilagodili,” je napovedala.
Podobno je izpostavil tudi vladni govorec Jelko Kacin. “Če se pojavi nov izbruh v slovenski okolici ali večje žarišče v Sloveniji, lahko vlada v realnem času spet zaostri ukrepe,” je poudaril. Če se bo pokazalo, da je v kaki državi stanje epidemiološke slike tako slabo, da bi to zahtevalo posebno ukrepanje, se bo vlada s tem soočila, je zagotovil.
Ukrepi, kot pravi Kacin, ne smejo biti diskriminatorni do katerekoli članice EU. Ob tem je pojasnil, da se ob vstopu v državo odloča na individualni ravni in se osebi vstop v Slovenijo lahko zavrne, če ima potrjeno okužbo ali če kaže bolezenske znake covida-19.
Dodal je, da si želijo biti tako usposobljeni in operativni, da bodo lahko konkretne individualne grožnje in sume reševali v realnem času ter omogočili koliko toliko normalen promet in prehajanje notranjih meja EU.
Ta vikend bo po Kacinovih besedah prehodno obdobje, ko “moramo odgovoriti, kakšen bo ustrezen operativen način” prehajanja meje. “Videli bomo, kakšna gneča se lahko pojavi ta vikend na mejnih prehodih s Hrvaško, kako se bo epidemiološka slika slabšala v naslednjih dneh, predvsem pa bomo videli, koliko ljudi se bo vrnilo že v nedeljo zvečer,” je sklenil vladni govorec.
Logarjeva je glede smiselnosti odprave karantene za vse državljane EU dejala, da je težko primerjati stanje v vseh državah. “V Italiji in Španiji je večja pojavnost okužb kot pri nas, tudi na Poljskem, Slovaškem, v Avstriji jih je malo. Reči, da je vsa EU na istem, je preveč poenostavljeno,” je pojasnila.
Ali bo prišlo do drugega vala epidemije ali ne, je po besedah infektologinje težko napovedovati. “Je pa dejstvo, da je malo epidemij v zgodovini potekalo v enem valu. Najbolj znana je španska gripa z bistveno večjim drugim valom. Upam, da tega sedaj ne bo,” je dejala.
Če pa bo do drugega vala prišlo, je omenila tri scenarije. Rožnat je ta, da bi se nizko število okužb nadaljevalo, kar bi omogočalo razmeroma normalno delovanje družbe in zdravstva. Črni je ta, da bi število novih okužb spet strmo naraslo, kar bi pomenilo, da bi bilo treba na hitro spet sprejeti vse ukrepe. Siv pa je nekje vmes.
