Piše: STA
V torek so v Sloveniji po vladnih podatkih opravili 5316 PCR testov in potrdili 1089 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih testov je bil 20,5-odstoten. V bolnišnicah so zdravili 546 covidnih bolnikov, med njimi jih je bilo 105 na intenzivni negi. V torek je umrlo deset bolnikov s covidom-19.
Sedemdnevno povprečje števila potrjenih okužb znaša 766 in se je v primerjavi z dnevom prej nekoliko zmanjšalo.
Kot je dejala Maja Bratuša, ki je vodila vladno novinarski konferenco o aktualnih razmerah glede covida-19, razmere še vedno ostajajo najbolj zaskrbljujoče v obalno-kraški regiji. V Kopru so v torek potrdili 70 novih okužb, v Piranu 25, v Izoli pa 17.
Med občinami, ki izstopajo glede na število na novo potrjenih okužb, je navedla tudi občine Ajdovščina in Sežana (po 13), Nova Gorica (19), Celje (30), Ilirska Bistrica (16), Rogaška Slatina (19), Velenje (15), Domžale (32), Jesenice (16), Kranj (33), Šenčur (12) in Škofja Loka (14). V Ljubljana je bilo v torek novih okužb 136, v Mariboru pa so jih potrdili 34.
V primerjavi s ponedeljkom je bilo v torek v bolnišnicah 21 covidnih bolnikov manj. Na intenzivni negi sta bila v torek dva bolnika manj kot dan prej. Iz bolnišnične oskrbe so jih odpustili 56, na novo pa so jih sprejeli 44.
V torek so opravili tudi 22.613 hitrih antigenskih testov. Vse pozitivne izvide hitrih testov pa preverjajo še s PCR testi. Kot je izpostavila Bratuša, je bil v torek delež pozitivnih PCR testov sicer podoben kot dan prej, ko pa je bilo število na novo potrjenih okužb nekoliko nižje, in sicer 899.
Štirinajstdnevna pojavnost okužb na ravni države na 100.000 prebivalcev znaša 534,8, sedemdnevna pa 255,2. Med regijami je tako pri štirinajstdnevni pojavnosti, kot pri sedemdnevni v vrhu obalno-kraška regija.
V skladu z načrtom sproščanja smo še vedno v oranžni fazi. Kot je dejala Bratuša, smo od izpolnitve pogojev, ki dopuščata prehod v rumeno fazo, še precej oddaljeni, čeprav se število hospitaliziranih covidnih bolnikov še naprej znižuje.
Vlada se bo sicer danes zvečer na seji na Brdu pri Kranju seznanila z aktualnimi epidemiološkimi razmerami. Pred sejo vlade bo kot običajno potekal tudi delovni sestanek s svetovalno skupino za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, je povedala Bratuša.
Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v Sloveniji 11.282 aktivnih primerov okužb. Doslej pa je po podatkih Sledilnika za covid-19 umrlo 3802 bolnikov s covidom-19.
V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) in Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo so doslej potrdili 35 primerov angleške različice novega koronavirusa, je pojasnila direktorica NLZOH Tjaša Žohar Čretnik. Ob tem je opozorila, da 21 okuženih pred okužbo ni bilo v tujini, torej so se okužili v Sloveniji.
Žohar Čretnikova je na novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida-19 pojasnila, da so na NLZOH od 1. januarja do 22. februarja pregledali 1475 vzorcev, pri čemer so pri 379 vzorcih pregledovali prisotnost novih različic s sledenjem pomembnih mutacij na manjšem delu genoma, pri 1096 vzorcih pa so skupaj s kliničnim inštitutom za specialno laboratorijsko diagnostiko na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana določili celotne genome.
Angleško različico so do sedaj zaznali pri šestih vzorcih od skupno 1096. En primer so potrdili januarja pri potniku, ki se je decembra vrnil iz Anglije, pet pa so jih potrdili z nacionalno strategijo sledenja v januarju in februarju – dva primera sta iz jugovzhodne regije, en iz savinjske ter dva iz podravske regije. Južnoafriške in brazilske različice niso zaznali.
Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pa so po njenih besedah doslej potrdili angleško različico novega koronavirusa v 28 vzorcih, od tega jih je bilo 18 iz osrednjeslovenske regije.
Skupaj So torej v Sloveniji doslej potrdili 35 primerov angleške različice novega koronavirusa, pri čemer je Žohar Čretnikova opozorila, da med primeri z angleško različico, ki so jih potrdili na inštitutu za mikrobiologijo, jih 21 pred okužbo ni bilo v tujini, torej so se okužili v Sloveniji. Nove različice skušajo v vzorcih potrditi v sedmih dneh od potrditve okužbe s PCR testom.
Kakšen vpliv ima oz. bo imela pojavnost angleške različice novega koronavirusa na potek epidemije, je po njenih besedah v tem trenutku težko oceniti. Bodo pa podatke posredovali epidemiološki službi in tudi Sledilniku za covid-19, da bosta lahko pripravila modelacije.
Sicer pa je opozorila, da na to, kako se bo določena različica virusa razširila med prebivalstvom, vplivata dva dejavnika – spoštovanje ukrepov in lastnosti virusa. Tudi bolj nalezljive različice lahko omejimo z doslednim upoštevanjem ukrepov, je poudarila. Pozvala je vse, ki pridejo iz tujine, naj bodo še nekaj časa pozorni na svoje zdravstveno stanje.
Glede na to, da je v tem trenutku najslabše epidemiološko stanje na Primorskem, so se odločili, da bodo sekvencirali 30 odstotkov tamkajšnjih vzorcev, pri katerih so s PCR testi potrdili okužbo z novim koronavirusom. Ocenjuje, da bodo lahko imeli z močnim mikrobiološkim sledenjem ter na drugi strani sledenjem epidemiološke stroke dovolj dober vpogled v epidemiološko stanje v državi.
Žohar Čretnikova je tudi pojasnil, da v vzorcih iz vse Slovenije močno prevladuje različica B 1.258.17 novega koronavirusa, ki v Sloveniji predstavlja 78,5 odstotka vseh sekvenciranih genomov. Ta različica se pojavlja tudi v drugih državah po svetu (na primer na Češkem, Slovaškem, Danskem, v Avstriji, Švici, itd.).
Zanikala pa je, da bi obstajala kakšna mutacija novega koronavirusa, ki bi bila značilna samo za Slovenijo.
Sicer pa je predstavila tudi nacionalno strategijo sledenja znanim in novim različicam novega koronavirusa, ki zajema pet sklopov. Tako sekvencirajo od pet do deset odstotkov vzorcev, pri katerih s PCR testom potrdijo okužbo, še posebej pri posebnih ciljnih skupinah, kot so tisti, ki se ponovno okužijo z novim koronavirusom, tisti, ki zbolijo po cepljenju, posamezniki, pri katerih po mnenju epidemiologov obstaja sum za okužbo s kakšno od novih različic.
Poleg tega bodo nove različice iskali s pomočjo dodatnega testiranja s presejalnimi PCR testi, s katerimi bodo testirali vsak deseti vzorec, pri katerem so potrdili okužbo.
Poleg tega bo NLZOH skupaj z Nacionalnim inštitutom za biologijo sledenje morebitnim novim različicam s pomočjo analize odpadnih voda, pri čemer je prednost tega pristopa tudi v tem, da z njim lahko odkrijejo več morebitnih novih mutacij. Odpadne vode bodo analizirati tudi v bolnišnični odpadni vodi in bolnišničnem okolju.
Sicer pa nameravajo spremljati morebitne nove različice tudi pri živalih, kar bo opravljal Nacionalni veterinarski inštitut.
