V medijih so se med neuspelo afero maske pojavila celotna elektronska sporočila, vključno z zasebnimi e-naslovi. Ob tem pa se ni oglasil nihče iz Urada Informacijskega pooblaščenca, zato nas je zanimalo sledeče:
1. Zanima nas, kako ste zakonsko ukrepali glede objav zasebnih e-naslovov oz. e-pošte v medijih, ki jih je v javnost spravil g. Ivan Gale v zadevi maske.
2. Če niste ukrepali, zakaj niste?
Sprenevedanje IP
Če povzamemo odgovor IP, je njihov kriterij za zakonsko ukrepanje »Po potrebi«.
Celoten odgovor si preberite v nadaljevanju:
»V zvezi z vašimi novinarskimi vprašanji vam sporočamo, da Informacijski pooblaščenec (IP) v zvezi z objavo zasebnih e-naslovov in zasebne e-pošte v zadevi maske ni prejel nobene prijave, niti ni bil s takšno objavo kako drugače seznanjen.
Glede na to, da zadeve podrobneje ne poznamo, vam tako lahko zaenkrat pojasnimo zgolj to, da je pri posredovanju in objavi e-pošte, katere sestavni del so tudi e-naslovi pošiljatelja in prejemnikov, glede na njeno vsebino potrebno vedno od primera do primera presojati, ali gre za poslovno ali zasebno komunikacijo. Poleg tega je treba v primeru objave takšne komunikacije v mediju od primera do primera pretehtati tudi to, kateri pravici je treba dati prednost: ali pravici do varstva osebnih podatkov ali pravici do svobode izražanja, saj nobena od navedenih pravic ni absolutna, ter upoštevati, da novinarji niso dolžni razkriti svojih virov.
Kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov bi torej lahko predstavljalo le razkritje zasebne komunikacije. Pri poslovni komunikaciji (v kolikor le ta poleg e-naslovov pošiljatelja in prejemnikov ne vsebuje tudi drugih osebnih podatkov iz varovanih zbirk osebnih podatkov) pa bi razkritje e-naslovov pošiljatelja ali prejemnikov lahko načeloma pomenilo kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov le v primeru, ko ne bi šlo za službene e-naslove, ki jih poslovni subjekti uporabljajo kot sestavni del poslovne komunikacije. Službenih e-naslovov, ki jih poslovni subjekti javno objavljajo ali uporabljajo na svojih službenih vizitkah na dnu poslovnega sporočila, torej načeloma ni mogoče šteti kot varovane osebne podatke, zaradi česar objava poslovne korespondence, ki vsebuje takšne e-naslove, načeloma ne pomeni kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov.«
