V soboto ob 20. uri vabljeni k ogledu oddaje Beremo na Nova24TV! Naš tokratni gost bo novinar, televizijski voditelj in zgodovinar dr. Jože Možina. Z njim bomo govorili o njegovi knjigi Slovenski razkol, okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora.
Jože Možina se je rodil leta 1968 v Dobravljah v Vipavski dolini. Zaposlen je kot novinar, voditelj in avtor dokumentarnih filmov na Televiziji Slovenija. V letih od 2006 do 2010 je bil direktor Televizije Slovenija.
Po izobrazbi je doktor zgodovinskih znanosti in diplomirani sociolog kulture. Uveljavil se je kot eden najprodornejših raziskovalcev slovenske polpretekle zgodovine, še posebno v televizijskem mediju.
Je avtor dokumentarne serije Pričevalci, voditelj oddaje Intervju in režiser nekaterih najbolj markantnih dokumentarnih filmov v slovenskem prostoru: Škof Rožman – zločinec ali žrtev, Dosje Slobodan Milošević, Zločin, ki ne zastara, Zamolčani – moč preživetja, Uročeno zavetje, Čas vojne, Angola: dežela obljub, Skrivnostna celina, Urok Depale vasi, Katastrofa ob jezeru Kivu, Svetloba temnih obrazov, Pedro Opeka, dober prijatelj.
Prejel je številne nagrade v Sloveniji (dvakrat Jurčičevo nagrado, gong popularnosti in gong ustvarjalnosti za posebne dosežke), v ZDA (najboljši režiser dokumentarnih filmov na festivalu ITN v Hollywoodu), v Kanadi (nagrado za odličnost na področju filmske umetnosti) in v Indoneziji (nagrado za najboljši dokumentarni film, posebno nagrado žirije). Leta 2014 je za svoje dokumentarne filme prejel nagrado Prešernovega sklada.
Našega gosta bomo med drugim vprašali:
Gospod Možina, že predstavitev vaše knjige v nabito polni Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani v začetku decembra je mnoge očarala, še bolj pa to, da je knjiga v tednu dni pošla. Zakaj smo po vašem mnenju priča tolikšnemu zanimanju za to knjigo?
Leta 2016 ste na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani doktorirali iz dogajanja na Slovenskem v letih 1941 in 1942. Takrat sem z vami naredil intervju o tem za revijo Demokracija. Potrebnega je bilo torej še kar nekaj časa, da ste zadevo nadgradili in izdali v knjižni obliki.
Kako je bilo z viri pri pisanju knjige? Domnevam, da ste jih imeli več kot dovolj na voljo. Na predstavitvi je zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar izpostavila arhiv Akademskega kluba Straža, do katerega ste se dokopali in vam je tudi služil pri pisanju knjige … Kako je bilo s tem?
V drugi petini knjige obravnavate okupacijo, revolucijo in protirevolucijo na Slovenskem, predvsem v t. i. Ljubljanski pokrajini. Govorite o eroziji oblasti in ugleda tradicionalnega tabora po začetku okupacije aprila 1941 …
No, na drugi strani smo bili priča vzponu Komunistične partije Slovenije pod krinko t. i. Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Kako je uspelo komunistom, ki so bili pred vojno na Slovenskem povsem nepomembna skupina, da so se tako uspešno predstavili kot borci za narodno osvoboditev?
V tretjem, najobsežnejšem delu knjige, ki zajema dobre tri petine knjige, dr. Možina opisuje vzroke za začetek oboroženega upora proti partizanskemu gibanju in revoluciji kot študije primera. Pri tem podrobno obravnava devet območij (Šentjošt, Rovte in Polhograjski dolomiti; Vidovska planota; Bloška planota; Loški potok; Begunje pri Cerknici; Loška dolina: Velike Lašče; Dobrepoljska dolina; Struška dolina) znotraj t. i. Ljubljanske pokrajine. Se pravi območja, na katerih so se bili ljudje zaradi revolucionarnega komunističnega nasilja prisiljeni zaščititi tudi z orožjem, z vaškimi stražami.
Vprašali ga bomo tudi, kdaj lahko začnemo govoriti o revolucionarnem terorju, na katerega pa tradicionalni meščanski tabor ni bil niti približno pripravljen. Ni bil pripravljen na to, da je nekdo za svoje politične potrebe in cilje zmožen celo moriti svoje sonarodnjake …
Skratka, pogovorna oddaja, vredna vašega ogleda!
Vabljeni tudi na spletno stran www.vseknjige.si
