V zdravniških vrstah so ponovno zavrnili očitke o neustreznem zdravstvenem varstvu oskrbovancev v domovih za starejše med epidemijo covida-19 in zatrdili, da so bolnišnično zdravljenje prejeli vsi, ki so ga potrebovali. Ob tem so pozvali k odpravi sistemskih pomanjkljivosti, ki jih je epidemija razgalila v zdravstvu in institucionalnem varstvu.
V zadnjih tednih so se namreč v javnosti pojavili glasni očitki o domnevni neprimerni obravnavi oskrbovancev v domovih, med drugim tudi o tem, da so v domovih po navodilu ministrstva vnaprej pripravljali sezname, kateri oskrbovanec bo deležen bolnišnične oskrbe in kateri ne, če zboli za koronavirusno boleznijo.
Predsednik Slovenske medicinske akademije Pavel Poredoš je na današnji novinarski konferenci poudaril, da označbe, kot so črni seznami starostnikov ali seznami smrti, ki so zaokrožili v javnosti, s strokovnega in etičnega vidika ne držijo. “Šlo je za popis zdravstvenega stanja prebivalcev v domovih. Ko sem jih pregledoval, nisem našel ničesar, kar bi bilo v nasprotju s strokovnimi in etičnimi standardi,” je zagotovil.
Kot je dodal direktor Klinike Golnik Aleš Rozman, je na t. i. vložnem listu konzilij zdravnikov pripravil povzetek bolnikovih bolezni in mnenje, kakšna obravnava bi bila za takega oskrbovanca najprimernejša v primeru okužbe z novim koronavirusom glede na spremljajoče bolezni in glede na to, kako verjetno je, da je bolnik v zadnjem obdobju življenja glede na njegove paliativne bolezni. “Na tem listu piše mnenje konzilija, ne piše direktiva ali ukaz konzilija,” je bil jasen Rozman.
Problematiko epidemije v domovih za starejše je nedavno obravnaval tudi glavni strokovni svet Slovenskega zdravniškega društva. Kot je sklepe danes povzel predsednik društva Radko Komadina, so bili vložni listi dobrodošli za zagotavljanje medicinske pomoči okuženim in obolelim. V društvu pričakujejo, da bodo pred kratkim odrejeni zdravniški nadzori ovrgli blatenje zdravnikov in njihovih sodelavcev.
Strokovni svet je poleg tega še ocenil, da so domovi za starejše zaradi starajočega se prebivalstva, ki potrebuje nego, nezamenljivi, a jih bo treba redefinirati v novem zakonu o dolgotrajni oskrbi. “Opozarjamo tudi na nemogočo prostorsko situacijo v vsaj nekaterih domovih in na premajhno število zdravstvenih delavcev v njih,” je še izpostavil Komadina. Prav tako v zdravniškem društvu poudarjajo, da zdravje ne sme biti gospodarska kategorija.
Poredoš se je dotaknil tudi očitkov, da vseh okuženih oskrbovancev niso sprejemali v bolnišnico. “Posamezniki z boleznijo, ki jo je načeloma možno zdraviti, preprečiti napredovanje ali smrt, sodijo v bolnišnico. Okužba sama po sebi pa še ni indikacija za sprejem v bolnišnico,” je pojasnil. Kot je še poudaril, bolnišnice ne morejo biti “neki azili”, kjer bi se bolnike sprejemalo samo zato, da se okužba ne bi prenašala po domovih.
Rozman pa je komentiral podatek o številu umrlih starostnikov. Pojasnil je, da je 80 odstotkov umrlih s covidom-19 res prihajalo iz domov za starejše, niso pa vsi tam umrli, kot se to po njegovih besedah skuša prikazati. Iz domov so v bolnišnico pripeljali 54 bolnikov, od teh jih je umrlo 31, kar pomeni 57-odstotno smrtnost. V domovih je umrlo 20 odstotkov oz. 55 bolnikov, 80 odstotkov bolnikov pa jih je tam ozdravelo.
