Piše: C. R.
Vlada bo v torek na obisku v savinjski regiji. S tamkajšnjimi župani bo vladna ekipa pod vodstvom premierja Janeza Janše po pričakovanjih govorila predvsem o gospodarstvu, infrastrukturi in prestrukturiranju premogovne regije Saša. Obisk bo sklenila z večerno javno tribuno o razvoju regije na celjskem sejmišču.
V okviru obiska, ki se bo začel z jutranjim delovnim posvetom v Podčetrtku, se bodo predsednik vlade in ministrska ekipa srečali s predstavniki podjetij, zavodov, občin in drugih deležnikov v regiji.
Janša se bo s predstavniki velenjske občine in gospodarstva med drugim pogovarjal o prestrukturiranju premogovne regije Saša in zapiranju Premogovnika Velenje ter posledično zaustavitvi šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš). Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec bo že v ponedeljek obiskal premogovnik in Teš ter se srečal z velenjskim županom Petrom Dermolom.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek bo v Rogaški Slatini sodeloval na posvetu o spodbujanju razvoja v obmejnih problemskih območjih v obdobju 2021-2024. Okoljski minister Andrej Vizjak si bo med drugim ogledal zaključeno sanacijo zemljine pri vrtcu Zarja v Celju in izvedbo projekta za protipoplavno zaščito na območju Medloga pri Celju.
Regija s strateško lego, a kar nekaj težavami
Savinjska regija ima izjemno strateško lego. Umeščena je v središče Slovenije, skoznjo potekajo pomembne mednarodne cestne in železniške povezave. Največji urbani in gospodarski središči sta Celje in Velenje, ki imata status mestne občine.
Po velikosti je tretja največja med 12 slovenskimi regijami; razteza se na 2301 kvadratnih kilometrih, kar predstavlja 11,4 odstotka površine Slovenije. V regiji živi 253.845 prebivalcev oz. 12,4 odstotka slovenskega prebivalstva. Vanjo je vključenih 31 občin.
Podjetja v savinjski regiji so lani zabeležila 205 milijonov evrov neto čistega dobička, kar je skoraj 28 odstotkov manj kot leto prej. Padlo je tudi število zaposlenih, predvsem zaradi pandemije. Gospodarske družbe v regiji so v primerjavi z letom 2019 ustvarile za odstotek več neto dodane vrednosti, ki je znašala 41.201 evro na zaposlenega.
Povprečna plača lani v regiji je znašala 1560 evrov in je bila za 44 evrov višja od tiste v letu 2019, a še vedno plače na tem območju za slovenskim povprečjem zaostajajo za dobrih 12 odstotkov, pri čemer se je razlika lani celo za malenkost povečala.
Kot so za STA povedali v Razvojni agenciji savinjske regije, se regija sooča s problemi staranja prebivalstva, odlivom strokovnih kadrov, neustreznim stanovanjskim fondom oz. pomanjkanjem stanovanj za mlade in neodzivnostjo na okoljske trende oz. škodo zaradi vplivov podnebnih sprememb.
Na lokalni ravni so problemi tudi v dolgotrajnosti postopkov pridobivanja dovoljenj oz. soglasij za posege v prostor, pomanjkanju kadra v nekaterih izobrazbenih profilih, slabi kakovosti zraka in degradiranih površinah, ki so posledica preteklih industrijskih dejavnosti. Težava je tudi slaba prometna povezanost nekaterih predelov v regiji.
Predstavniki gospodarstva vidijo največji izziv v prestrukturiranju regije
Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik je za STA ocenil, da bo v prihodnje največji izziv prestrukturiranje premogovne regije Saša. V nacionalni strategiji izhoda iz premoga po načelih pravičnega prehoda, ki čaka na obravnavo na vladi, je predvideno prenehanje pridobivanja premoga in posledično zaustavitev šestega bloka Teš najkasneje do leta 2033.
Po mnenju gospodarstva bi morala biti ta strategija pripravljena z enakovredno obravnavo štirih kategorij kazalnikov: ekonomskih, energetskih, socialnih in okoljskih, kar v obstoječem dokumentu pogrešajo, saj je izrazito v ospredju okoljski vidik.
Kljub smelim razvojnim načrtom gospodarstvo v regiji do leta 2033 ne bo uspelo ustvariti dovolj novih delovnih mest, ki bi nudila ustrezno alternativo za kadre v energetiki. Potrebujejo dovolj časa za postopno prestrukturiranje, v katerem bo zagotovljen pravičen prehod, kar pomeni tudi možnost vključitve vseh presežnih kadrov v prekvalifikacijo, opozarjajo.
Za realizacijo razvojnih projektov in večjo konkurenčnost regije ter njeno privlačnost za investitorje mora Dars do leta 2027 zaključiti gradnjo tretje razvojne osi na relaciji Šentrupert-Slovenj Gradec, vključno z navezovalno hitro cesto do Mozirja. Pričakujejo tudi potrebne prostorske zmogljivosti za izvedbo razvojnih projektov ter dovolj stanovanj, da bodo mlade kadre zadržali v regiji.
“Od države tudi pričakujemo, da bo vzpostavila takšen organizacijski model za koriščenje evropskih sredstev za učinkovito prestrukturiranje, v katerem bomo imeli vpliv in aktivno vlogo tudi subjekti regijskega podpornega okolja,” je dejal Kotnik.
Ključni infrastrukturni projekt za regijo Saša – gradnja odseka tretje razvojne osi Velenje-Slovenj Gradec, se je medtem začel in Kotnik pričakuje, da bo do konca leta sprejet poroštveni zakon tudi za začetek gradnje na odseku Šentrupert-Velenje.
Brezposelnost se znižuje, podjetja težko do novih kadrov
Trg dela se je v tem času že zelo izpraznil, podjetja težko dobijo nove kadre za potrebe širitve svoje dejavnosti, konjunktura pa je visoka. Kdor se ne prilagodi novim razmeram, izgublja tržne deleže, meni Kotnik.
Manj dinamike je zaznati na področju uvajanja modelov krožnega gospodarstva, kjer je še veliko birokratskih ovir, zlasti na področju uporabe odpadkov za nove surovine. Ravnanje z odpadki je sploh zgodba, ki se rešuje prepočasi, na novo bi bilo treba opredeliti namensko porabo iz podnebnega sklada, v katerega Teš preko ogljičnih kuponov prispeva največ sredstev, poroča STA.
Medtem se brezposelnost na Celjskem znižuje, saj je bilo konec julija na Območni službi za zaposlovanje Celje registriranih 7668 brezposelnih, kar je za 2082 oseb oz. 21,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, je za STA povedala direktorica službe Dubravka Milovanovič.
