Poslanska skupina SDS je danes v parlamentarni postopek ponovno vložila predlog zakona o spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), s katerim želijo izboljšati položaj socialno najbolj ogroženih invalidskih upokojencev.
SDS: »Predlog zakona s podobno poglavitno rešitvijo smo v parlamentarni postopek vložili že spomladi, a je Šarčeva koalicija takrat glasovala proti. Skozi zakonodajni postopek se bo pokazalo, ali je večina v Državnem zboru RS pripravljena izboljšati položaj najbolj ogroženih invalidskih upokojencev. V predlogu zakona je predlagan osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka kot najnižje izhodišče. V primeru, da bo v Državnem zboru RS zadostna politična večina, pa se ta znesek lahko tudi poviša.
Naj spomnimo, da je bil Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ2) kot sistemska rešitev sprejet v letu 2012 in je začel veljati v letu 2013. Sprejem ZPIZ-2 je glede na takratne okoliščine predstavljal nujno sistemsko rešitev zaradi javno finančnega položaja Republike Slovenije in je bil usklajen z vsemi socialnimi partnerji ter tudi poslanskimi skupinami v Državnem zboru RS.
V vmesnem času se je ZPIZ-2 še spreminjal in dopolnjeval, nekatere rešitve pa so bile odložene z drugimi zakoni, npr. z zakoni o izvrševanju proračunov. S spremembami in dopolnitvami ZPIZ-2 se je vedno izboljšal položaj le za določen del upokojencev (npr. prostovoljnim zavarovancem, zavarovancem in upokojencem s polno delovno dobo brez dokupa,…), kar je seveda bolje, kot če se položaj ne bi izboljšal nobeni izmed teh skupin. Vendar pa se je ves čas opozarjalo tudi na najbolj ranljivo skupino upokojencev in to so invalidski upokojenci, tako tisti, ki so invalidsko upokojeni zaradi poškodbe ali bolezni zaradi dela ali pa izven dela. V letu 2017 je bil prag tveganja revščine za samsko osebo v višini mesečnega prihodka okoli 635 evrov, kar je ravno toliko, kot je povprečna pokojnina v Republiki Sloveniji. Povprečna invalidska pokojnina je celo bistveno manjša in sicer 495 evrov, kar pomeni, da je relativni delež tistih, ki prejemajo invalidsko pokojnino pod 392,75 eur, kot znaša osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka, bistveno višji pri invalidskih upokojencih kot pa pri ostalih upokojencih.
Za invalidske upokojence se v zadnjih letih ni sprejela nobena sprememba, ki bi pomenila izboljšanje njihovega položaja ali pa bi se vsaj zagotovilo minimalni znesek pokojnine tj. v višini, ki ga prejemajo prejemniki denarne socialne pomoči, kar po mnenju koalicijskih strank predstavlja mesečni znesek, pod katerim posameznik ne more preživeti. Slednje velja tudi za invalidske upokojence in v skladu z načelom, da je potrebno najprej poskrbeti za socialno najbolj ogrožene, se s predlogom zakona predlaga, da se najnižja invalidska pokojnina zviša vsaj na nivo tega osebnega dohodka. Položaj invalidskih upokojencev je še toliko bolj občutljiv, saj si tudi tisti z delno zmožnostjo za delo zaradi delne invalidnosti zelo težko pridobijo zaposlitev in imajo hkrati zaradi delne zmožnosti za delo tudi nižjo invalidsko pokojnino.
Po podatkih iz medijev je invalidskih upokojencev, ki imajo invalidsko pokojnino nižjo od 392 evrov, kot znaša osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka, okoli 10.000. Večina tistih, ki so delno zmožni za delo, pa si ustrezne zaposlitve ne morejo najti, saj so težko zaposljiv kader. Dvig minimalne možne invalidske pokojnine, kot se predlaga s spremembo zakona bi pomenil spodnjo mejo, ki ni odvisna od drugih določb ZPIZ-2 (na njih tudi ne vpliva) ali drugih zakonov, pod katero se invalidska pokojnina ne more odmeriti.
S predlogom zakona v poslanski skupini SDS, kot že navedeno, predlagamo določitev najnižje možne pokojnine za invalidsko upokojene v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka kot je določen z zakonom o socialnih prejemkih. Predlog se nanaša le na invalidske pokojnine, in sicer na vse invalidske pokojnine, ne glede na kategorijo invalidnosti in razloge za invalidnost, ki so kot pogoj za invalidsko upokojitev določeni po veljavnem ZPIZ-2. Glede na to, da je osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka tisti znesek, ki je določen kot minimum za preživetje ene osebe, menimo, da bi morala biti tudi pokojnina določena najmanj v tej višini, še posebej v primerih, ko gre za invalidske upokojitve, saj gre za osebe, ki si ne morejo preskrbeti drugega vira dohodkov oziroma so z delno zmožnostjo za delo zelo težko zaposljive.«
V primeru, da gre za osebe s preostalo zmožnostjo za delo, se takšna minimalna pokojnina zagotovi le v primeru, da je oseba prijavljena na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve in ne dobi ustrezne zaposlitve brez svoje krivde. Ravno zato, ker so osebe nezaposljive oziroma so težje zaposljive, je mogoče določitev najnižjih pokojnin za invalidsko upokojene določiti drugače od drugih upokojencev, saj gre za različne položaje skupin upokojencev, ki jih je mogoče tudi obravnavati različno iz stvarno utemeljenega razloga nezmožnosti zaposlovanja. V poslanski skupini SDS še menimo, da bi se morala invalidskim upokojencem zagotoviti vsaj približno sprejemljiva pokojnina, ne da bi morali izpolnjevati pogoje za varstveni dodatek in ga potem delno vračati iz svoje dediščine, so ob tem še zapisali v SDS.
