Med velikonočnimi jedmi na slovenskem območju, ki jih bodo verniki danes nesli k blagoslovu, je potica, ki je značilna praznična pogača. Svoje mesto ji namenjajo tudi v protokolu vlade, so zagotovili za STA. Strokovnjaki pa menijo, da bi lahko v Sloveniji za promocijo potice v svetu naredili več, zlasti pa za to izkoristili ustrezne priložnosti.

Med naborom protokolarnih daril je tudi potica, saj predstavlja slovensko kulinarično tradicijo in je ena od izvirnih, uradno zaščitenih slovenskih sladic, so za STA navedli v protokolu vlade.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo dokumentacijo za zaščito potice na evropski ravni poslalo v Bruselj v teh dneh, so za STA napovedali na ministrstvu. Pač pa je kot “slovenska potica” že dobila prehodno nacionalno zaščito po končanem postopku za pripravo specifikacije oz. recepture zanjo, ki je tekel v zadnjih mesecih lanskega leta.

Potica kot protokolarno darilo v lončeni posodi in lični kartonski embalaži

Potico kot protokolarno darilo po navedbah protokola vlade izročajo v različnih velikosti, denimo večje v lončeni posodi, manjše pa v ličnih kartonskih embalažah. Sodelujejo z različni dobavitelji, ki jamčijo za kakovost in slovensko poreklo. Prav tako podarjajo tudi knjige s tematiko potice v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku.

Številni visoki predstavniki Slovenije so ob raznih obiskih podarili slovensko orehovo potico. Že večkrat so z njo obdarovali tudi papeža Frančiška I., kar je po njihovih navedbah “obrodilo nepričakovane sadove”. Ko je papež Frančišek ob obisku ameriškega predsedniškega para pri Svetem sedežu lani spomladi ameriško prvo damo Melanio Trump vprašal, ali svojemu soprogu postreže s potico, je bilo to vprašanje medijsko zelo odmevno in prepoznavno v svetovnem merilu.

“Temu je zagotovo botrovalo prizadevanje protokola vlade, ki je pristojen za oskrbo in pripravo protokolarnih daril ob obiskih osebnosti oz. delegacij iz tujih držav in ob obiskih osebnosti iz Slovenije v tujini,” so poudarili.

Kline in Božič Maroltova kritična

Strokovnjak za trženje Miro Kline s fakultete za družbene vede v Ljubljani pa je kritičen. “Melanija Trump in papež Frančišek sta z omembo potice ustvarila velikansko delo pri usmerjanju pozornosti na Slovenijo. Toda država in njene institucije drugega koraka, ki bi ga morala organizirano nadaljevati, Slovenija žal ni ne znala in ne zmogla narediti,” je Kline dejal za STA. Posledično se je “okno priložnosti” hitro, morda celo neponovljivo zaprlo, je dodal.

“Železo je treba kovati, dokler je vroče,” je opozoril. Možnosti je bilo po njegovih besedah veliko. Slovenska turistična organizacija bi denimo lahko objavila predstavitev potice vsaj na četrt strani v treh največjih ameriških dnevnikih, morda skupaj s fotografijo dvojnikov Melanie in papeža, je razmišljal Kline, ki je kot raziskovalec sodeloval v oglaševalski akciji Slovenija, moja dežela.

Zaradi nezadostnega odziva na priložnost, ki se je ponudila za promocijo potice, je izgubljenih polovico sredstev, namenjenih za oglaševanje Slovenije kot turistične destinacije, je ocenil.

“Medtem ko je znanja dovolj, pa še ni dovolj potrebne fleksibilnosti,” je ocenil. “Naredili so samo stotinko tistega, kar bi lahko, in učinek je izginil tako hitro, kot se je pojavil,” je opozoril.

Podobno meni Janja Božič Marolt z inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana. Priložnost, ki se je pojavila s papeževo omembo potice, bi morali po njenem mnenju resno zagrabiti, kar pa se ni zgodilo.

Tudi sicer bi lahko potico po njenem mnenju bolje promovirali, vendar pa bi se “moral nekdo ukvarjati s tem”, je poudarila.