Da se slovenska prestolnica duši v prometu, verjetno ne dvomi nihče več – vsaj ne tisti, ki se vsak dan vozijo v Ljubljano v službo in nazaj. Že manjša prometna nesreča na kateri od vpadnic ali na avtocestnem obroču lahko ohromi promet za nekaj ur.
Pred velikonočnimi prazniki se je zgodilo, da se je pri izvozu Šmarje-Sap v smeri proti Novemu mestu prevrnil tovornjak, zaradi česar je bila avtocesta v tej smeri zaprta kar tri ure, delno pa so morali zapreti tudi nasprotno stran vozišča. Zaradi tega so nastajali zastoji v vseh smereh, avtocestni obroč okoli Ljubljane je bil praktično neprevozen, prav tako so bili veliki zastoji na regionalnih cestah v okolici. Ker je bilo podobnih dogodkov že precej, se številni sprašujejo, kaj storiti za izboljšanje pretočnosti tranzitnega prometa in dnevnih migracij.
Nikoli končana zgodba
Ni dvoma, da so se od razpada SFRJ dalje razmere v prometu precej spremenile. Res je, da je Republika Slovenija v času po osamosvojitvi dograjevala avtoceste, s tem pa je tudi Ljubljana dobila avtocestni obroč, vendar pa ta ne ustreza več potrebam. Če je še nekdaj veljalo, da delovno mesto ni več kot dvajset kilometrov oddaljeno od doma, je sedaj drugače – v Ljubljano se vozijo dnevni migranti tudi iz Kopra in Murske Sobote. Posledica tega je, da se v jutranjih urah promet na avtocestah blizu Ljubljane vedno bolj gosti, jutranji zastoji na štajerski avtocesti od Lukovice proti Ljubljani pa so že tako rekoč vsakdanji pojav.
Izboljšav v bližnji prihodnosti ni na vidiku, saj je znano, da gradbeni projekti v Sloveniji potekajo počasi (to dokazuje tudi projekt štiripasovnice, ki bi povezala štajersko avtocesto s Koroško, kar bi lahko označili kot zgodbo o jari kači), povrh vsega pa v gradbenih projektih ponikne tudi precej več davkoplačevalskega denarja – samo poglejmo projekte, kot so drugi tir Divača−Koper ali pa druga cev karavanškega predora, ki so jo Avstrijci že začeli graditi, pri nas pa …
Spomnimo se tudi, koliko črnila je bilo prelitega o širjenju zelo obremenjene ceste Medvode−Ljubljana pa o novih povezovalnih cestah, ki bi razbremenile promet, da ne bi vsak delovni dan delal sivih las ne samo voznikom, ampak tudi lokalnim prebivalcem, saj si denimo iz gorenjske smeri marsikdo utre pot tudi po kakšni lokalni cesti (denimo čez Stanežiče in Gunclje).
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
