Piše: Vida Kocjan
Državni zbor je 11. maja 2026, še pred imenovanjem vlade pod vodstvom Janeza Janše, sprejel Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Ljudje bi lažje živeli, gospodarstvo bi bilo bolj konkurenčno, zdaj ga blokirajo rdeči kaviar socialisti, ob podpori raznih skrajnih levičarjev.
Zakon niža davek na vrsto osnovnih živil in del energentov, olajšuje delo malim podjetnikom, upokojencem omogoča polno pokojnino ob delu, uvaja tudi kapico pri prispevkih. Zdaj ga z referendumom blokirajo rdeči kaviar sindikati in levica.
Že vse od začetka levičarska zavajanja
Že v času sprejemanja, posebej pa po njegovem sprejemu, so se pojavila nasprotovanja zakonu, s pretvezo, da gre za darila bogatim. Zdajšnje opozicijske stranke (Svoboda, SD in Levica) so ob izdatni podpori skrajno levičarskih nevladnih organizacij, nato pa tudi rdečih, t. i. kaviar sindikatov, zakonu nasprotovali. Trdili so, da ta pomeni milijardo evrov manj v proračunu.
Znani davčni strokovnjak mag. Ivan Simič je izračunal, da podatek o milijardi evrov manj v proračunu nikakor ne drži. Po njegovi oceni je znesek manjših davčnih prilivov v državni proračun med 200 do 300 milijonov evrov. To pa je približno toliko, je zapisal, kolikor je proračun izgubil s prenosom prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obveznega. Slednje, spomnimo, je dosegla prejšnja levičarska vlada, pa se zaradi tega nihče od zdajšnjih dušebrižnikov ni razburjal in se še zmeraj ne razburja.
Mag. Simič opozarja tudi na zvišanje plač v javnem sektorju, za katerega še danes ne vemo, ali gre za 1,3 milijarde evrov ali za dve milijardi ali celo tri milijarde evrov minusa v proračunu. Vse skupaj je bilo nepregledno, vlada Roberta Goloba je pač delovala populistično, pritrjevali so ji tudi rdeči kaviar sindikalisti.
Kaj je Zakon o interventnih ukrepih
Zakon je obsežen paket sprememb, sprejetih 11. maja, ki še ne velja in je trenutno v referendumskem postopku. Sprejet je bil s 47 glasovi za in 35 proti in posega v deset zakonov (davki, prispevki, pokojnine, zdravstvo, dolgotrajna oskrba, delovna razmerja, gostinstvo in podobno). Zakon so predlagali NSi, SLS, Fokus in Demokrati, podprli Resni.ca in SDS. Predlagatelji so zakon predstavili kot nujen odziv na pričakovano gospodarsko in energetsko krizo. Pri tem so izpostavili razbremenitev gospodarstva, nižje življenjske stroške in zadrževanje kadrov v državi.
Davki bi bili nižji za vrsto osnovnih živil, kot so moka, kruh, meso, mleko, sadje, zelenjava in podobno. Začasno bi bil nižji tudi davek na dodano vrednost na del energentov. Zaradi nižjega davka bi bile nižje cene tudi pogonskih goriv in kurilnega olja.
Manj obdavčene bi bile najemnine, dodatno bi bila dohodnina pri dolgoročnem najemu stanovanj nižja za mlade in mlade družine.
Na boljšem bi bili tudi nekateri, predvsem manjši, samostojni podjetniki, ugodnejša bi bila ureditev za normirane podjetnike.
Prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike bi bil ukinjen. Upokojenci, ki delajo naprej, pa bi prejemali polno (100-odstotno) pokojnino. Uvedena bi bila razvojna, t. i. socialna kapica na plače, prispevki iz plač bi se obračunali največ od 7.500 evrov bruto mesečno. Dodati je treba, da so tudi pokojnine navzgor omejene, zato gre za povsem upravičen in življenjski ukrep. S tem bi v Sloveniji tudi zadržali večino izobraženih kadrov.
Poleg naštetega so v zakonu predvidene še druge spremembe, povezane z zdravstvom, gostinstvom, mikro samostojnimi podjetniki in podobno. Delodajalske organizacije (Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in drugi) zakon podpirajo. Dodajajo, da to sicer še ni dovolj, vendar je pravi korak k večji konkurenčnosti, kjer Slovenija pošteno šepa.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
