Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, po katerem se je ta uporabljal retroaktivno za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oz. po 1. januarju 1990. Odločilo je, da ta omogoča nedopustno povratno uporabo zakona za obdobje pred njegovo veljavnostjo, poroča STA.
Ustavno sodišče je odločilo, da je prvi odstavek 57. člena zakona v neskladju z načelom prepovedi povratne veljave predpisov, ker omogoča nedopustno povratno uporabo zakona za obdobje pred začetkom njegove veljavnosti, to je pred 29. novembrom 2011.
Kot so v odločbi o razveljavitvi dela zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora izpostavili ustavni sodniki, prvi odstavek 155. člena ustave prepoveduje “povratne učinke”, kot jih je predvideval tudi zakon. Izjeme so sicer dopuščene, vendar le, “če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice”, ministrstvo za pravosodje pa take javne koristi po navedbah sodišča ni izkazalo.
Prav tako se ministrstvo v zakonodajnem postopku ni odzvalo na opozorili zakonodajno-pravne službe DZ in DS, ki sta opozarjala na ustavno spornost ukrepa z vidika ustavne prepovedi povratnega učinka zakonov. Niti se ministrstvo ni izjavilo o pobudi ustavnemu sodišču, so navedli na sodišču.
Za tista kazniva dejanja, ki so bila storjena pred dnevom uveljavitve zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, je bilo v skladu s kazensko zakonodajo mogoče odvzeti le protipravno premoženjsko korist, ki je izhajala neposredno iz konkretnega kaznivega dejanja. Ni pa bilo mogoče odvzeti premoženja domnevnih storilcev kataloških kaznivih dejanj zgolj zaradi tega, ker je njihovo premoženje nesorazmerno z njihovimi dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, oziroma zaradi nedokazanosti zakonitega izvora premoženja, so še izpostavili na ustavnem sodišču.
Sodišče je omenjeno odločitev sprejelo ob presojanju pobude, ki jo je nanj naslovila Vlasta Mrčinko s Ptuja. Ta se je v postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora znašla kot partnerka nekdanjega policista Aleksandra Vrbnjaka, ki je bil zaradi vpletenosti v trgovino z mamili pravnomočno obsojen na zaporno kazen.
Mrčinkova, ki ima frizerski salon, je morala na sodišču dokazovati izvor dobrega pol milijona evrov premoženja. Sodišče je sicer v celoti zavrnilo predlog tožilstva za odvzem premoženja Mrčinkovi, češ da je uspešno pojasnila izvor svojega premoženja.
Pritožnica je v ustavnih pritožbah izpodbijala tudi sklepe sodišč, s katerimi je bila odrejena in pozneje podaljšana odredba o začasnem zavarovanju in prepovedi odtujitve oz. obremenitve premoženja, za katerega je Specializirano državno tožilstvo od nje zahtevalo dokazovanje izvora. A postopek zoper Mrčinkovo se je medtem že zaključil, tako tudi njeno premoženje ni več blokirano, sicer bi ustavno sodišče izpodbijane sklepe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču v novo odločanje.
