Ustavno sodišče bo po besedah predsednice sodišča Jadranke Sovdat že na četrtkovi seji odločalo o pritožbi pobudnika referenduma o zakonu o drugem tiru Vilija Kovačiča na sklep Državne volilne komisije, s katerim je ta za datum ponovljenega glasovanja na referendumu določila 13. maj.
Kovačič se zoper sklep Državne volilne komisije pritožil tako na ustavno kot na vrhovno sodišče, a je slednje pritožbo zavrglo, ker nima pooblastila za presojanje ustavnosti in zakonitosti določitve datuma glasovanja na referendumu.
Sovdatova je na današnji novinarski konferenci, ki je bila sicer namenjena predstavitvi poročila o delu sodišča v lanskem letu, pojasnila, da bo ustavno sodišče Kovačičevo pritožbo obravnavalo v četrtek. Kovačič poleg datuma izpodbija dele zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki govorijo o rokih, v okviru katerih se lahko določa datum referenduma.
O tem, do česa se bo v četrtek opredeljevalo ustavno sodišče Sovdatova ni govorila, saj gre za odprto zadevo.
Predsednica ustavnega sodišča se je dotaknila tudi lanske odločbe ustavnega sodišča, s katero so na zahtevo vrhovnega sodišča ocenjevali ustavnost zakonov o referendumu in ljudski iniciativi ter o volilni in referendumski kampanji.
Pri slednjem je sodišče protiustavnost ugotovilo v delu, ki vladi omogoča, da je sama organizator referendumske kampanje oz. da propagira določeno rešitev in v ta namen uporablja javna proračunska sredstva.
“Ustavno sodišče ni reklo, da vlada ne sme ničesar reči v času referendumske kampanje. Osebno menim, da imajo volivci pravico vedeti, kaj si vlada misli in zakaj se zavzema za določeno zakonsko rešitev. Se pravi, da vlada lahko pove svoje stališče. Bistveno v tem, kar je reklo ustavno sodišče, je, da to ne more iti v kakovost propadange in uporabljanje javnih sredstev,” je ponovila.
“Če se vlada odloči, da bo izdala brošuro, v kateri bo predstavila zakonsko ureditev, potem je v taki brošuri preprosto treba reči, da je zakonska ureditev dobra zato in zato, so pa tudi stališča drugih, ki mu nasprotujejo. Njihova stališča pa so taka,” je ponazorila.
Bistvena vsebina je po besedah Sovdatove v tem, da morajo biti volivci dobro seznanjeni o zadevi, o kateri odločajo na referendumu.
Kovačič si prizadeva, da bi ponovljeno glasovanje na referendumu izvedli skupaj z državnozborskimi ali jesenskimi lokalnimi volitvami, saj bi tako po njegovih besedah glasovalo več ljudi.
Že prejšnji teden je napovedal, da v primeru morebitnega neuspeha s pritožbo in poznejšim referendumom ostaja možnost pritožbe na rezultat ponovljenega glasovanja. Poudaril je, da bodo “cirkus vrteli do onemoglosti, da se bo neizvajanje zakona podaljševalo”.
Roki za izvedbo referendumskih opravil so sicer stekli v torek, vsi, ki bodo želeli vstopiti v referendumsko kampanjo, se lahko do 17. aprila prijavijo kot organizator kampanje in odprejo poseben transakcijski račun.
Pahorjev urad: Volitev tokrat ni mogoče razpisati hkrati z referendumom
V uradu predsednika republike Boruta Pahorja so v odgovoru pobudniku referenduma o zakonu o drugem tiru Viliju Kovačiču, ki se zavzema za izvedbo predčasnih državnozborskih volitev in referenduma na isti dan, zapisali, da tokrat volitev v nobenem primeru ni mogoče razpisati hkrati z referendumom.
Kot so navedli, mora namreč predsednik republike ob določitvi datuma glasovanja na volitvah v DZ spoštovati določbe ustave, zakona o volitvah v DZ in poslovnika DZ, ki natančno odrejajo, kako se določijo roki tako rednih kot tudi predčasnih volitev v državni zbor.
DZ se je z odstopom predsednika vlade seznanil 20. marca, 27. marca pa z obvestilom predsednika republike, da ne bo predlagal kandidata za predsednika vlade. Začeli so teči zakonsko določeni roki za predlaganje kandidatov za predsednika vlade s strani poslanskih skupin ali najmanj 10 poslancev. Če tudi v teh rokih ne bo predlaganega kandidata, bo lahko DZ predvidoma 13. aprila sprejel sklep, da poslanci ne bodo izvedli postopka izvolitve kandidata za predsednika vlade.
Predsednik republike bo v tem primeru v skladu z ustavo predvidoma 14. aprila razpustil DZ in razpisal predčasne volitve. Te se skladno z ustavo in zakonom o volitvah v DZ opravijo najkasneje dva meseca in najprej v 40 dneh po razpustu državnega zbora in razpisu predčasnih volitev. Na tej podlagi je glasovanje na predčasnih volitvah lahko najprej 27. maja, so še navedli v predsednikovem uradu.
Državna volilna komisija je medtem ponovljeni referendum o zakonu o drugem tiru razpisala za 13. maj.
