Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
V zadnjem četrtletju lanskega leta je bil realni bruto domači proizvod (BDP) medletno višji za 10,4 odstotka, v celem letu pa za 8,1 odstotka. Pri Uradu za makroekonomske analize in razvoj poudarjajo, da je rast presegla pričakovanja, kar v veliki meri odraža nadaljnje zelo dobro prilagajanje gospodarstva in prebivalcev spremenjenim razmeram. “Navzgor je presenetila predvsem rast zasebne potrošnje, saj so kljub zajezitvenim ukrepom hitro rasli prihodki v trgovini in tržnih storitvah,” so izpostavili.
BDP je v tretjem četrtletju 2021 presegel predkrizno raven iz zadnjega četrtletja 2019, večina dejavnosti (razen dejavnosti, ki so povezane s turizmom in osebnim stikom) pa tekom leta. V zadnjem četrtletju lanskega leta se je realni bruto domači proizvod (BDP) četrtletno povišal kar za 5,4 odstotka, medletno pa je bil višji za 10,4 odstotka. V celem letu se je BDP povišal za 8,1 odstotka. Rast BDP v letu 2021 je presegla pričakovanja v jesenski napovedi in tudi oceno Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) iz decembra 2021, kar v veliki meri odraža nadaljnje zelo dobro prilagajanje gospodarstva in prebivalcev spremenjenim razmeram.
Bolj kot je to bilo pričakovano, se je okrepilo trošenje gospodinjstev, nekoliko presenetljivo pa se je kljub še vedno prisotnim težavam zaradi motenj v dobavnih verigah, v zadnjem četrtletju precej pospešila rast blagovne menjave. “Investicijsko aktivnost so lani poganjale predvsem naložbe v opremo in stroje, v gradbeništvu pa so manj ugodna gibanja zaznamovale naraščajoče cene in težave pri dobavi materialov. Končna državna potrošnja se je povečala tudi lani, k čemur so pomembno prispevali izdatki za obvladovanje epidemije,” so pojasnili na UMAR-ju.
Prodaja v trgovini se je v zadnjem četrtletju leta 2021 okrepila in v celem letu za štiri odstotke presegla prodajo iz leta 2019. Po visoki rasti novembra se je decembra sicer nekoliko zmanjšala, a je bila v povprečju četrtletja precej večja kot v tretjem četrtletju. Prihodek se je medčetrtletno znižal le v trgovini z motornimi vozili, ki je bila tudi edina izmed glavnih panog, ki je še zaostajala za ravnjo pred epidemijo.
Medletno je bila skupna prodaja v trgovini v zadnjem četrtletju večja za petino, na kar je vplivala tudi nizka osnova zaradi omejitev pri poslovanju in gibanju v zadnjem četrtletju leta 2020. Skupaj pa je bila v letu 2021 realno za dvanajst odstotkov večja kot leta 2020 in za štiri odstotke večja kot leta 2019. Po predhodnih podatkih se je januarja letos povečala prodaja v trgovini z motornimi vozili in v trgovini na drobno z živili, zmanjšala pa v trgovini na drobno z motornimi gorivi in neživili.
Prihodek tržnih storitev se je medletno povišal
Realni prihodek tržnih storitev je ostal v zadnjem četrtletju leta 2021 nespremenjen, medletno pa je bil precej višji. Medčetrtletno se je najbolj povišal v prometu in skladiščenju, še posebej v dejavnosti skladiščenja. Povišal se je tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih ob rasti prihodkov računalniških storitev na domačem in tujih trgih. Potem ko je v predhodnem četrtletju nekoliko upadel, se je prihodek povišal tudi v vseh strokovno-tehničnih dejavnostih.
Po visoki rasti v tretjem četrtletju pa se je prihodek znižal v gostinstvu ter drugih poslovnih dejavnostih, v slednjih predvsem zaradi nadaljnjega zniževanja prihodka v zaposlovalnih agencijah. Medletno je bil prihodek v zadnjem četrtletju 2021 višji za 18,3 odstotka, v celotnem letu 2021 pa za 12,6 odstotka. Glede na enako četrtletje lani je bil prihodek višji v vseh tržnih storitvah, glede na enako četrtletje leta 2019 pa je močno zaostajal v potovalnih agencijah (za 47 odstotkov) ter v dejavnosti strežbe jedi in pijač, založništvu ter zaposlovalnih agencijah (povprečno za 19 odstotkov).
Razmere na trgu dela boljše kot pred epidemijo
Tudi razmere na trgu dela so v zadnjem četrtletju 2021 po anketnih podatkih ostale ugodne in so celo boljše, kot so bile pred epidemijo koronavirusa. Medletno (po originalnih podatkih) je bilo število delovno aktivnih nižje za 0,3 odstotka, glede na zadnje četrtletje leta 2019 pa za 0,1 odstotka višje. Obseg študentskega dela se je medletno povišal za 53 odstotkov, kar ob močnem učinku osnove kaže na visoko rast povpraševanja po različnih oblikah dela zaradi pomanjkanja delovne sile. Število brezposelnih je bilo ob koncu leta medletno nižje za 11,3 odstotka, anketna stopnja brezposelnosti pa za 0,6 odstotne točke in je znašala 4,5 odstotka
Upad registriranih brezposelnih je bil februarja po sezonsko prilagojenih podatkih nekoliko manjši kot v predhodnih mesecih in je znašal 2,3 odstotka. Po originalnih podatkih je bilo konec februarja brezposelnih 64.783 oseb, kar je 4,5 odstotka manj kot konec januarja in 26,4 odstotka manj kot pred letom. Brezposelnih je bilo manj tudi v primerjavi s koncem februarja 2020 (za 16,4 odstotka).
Med brezposelnimi osebami se je v prvih štirih mesecih lanskega leta povečevalo število dolgotrajno brezposelnih oseb, nato pa se je ob velikem povpraševanju po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, do konca leta znižalo. Upad dolgotrajno brezposelnih oseb se je nadaljeval tudi v prvih dveh mesecih letos – februarja jih je bilo za 13,5 odstotka manj kot februarja lani in tudi za 4,3 odstotka manj kot pred začetkom epidemije pred dvema letoma. Med dolgotrajno brezposelnimi je več kot polovica takšnih, ki so brezposelni več kot dve leti.
