Piše: Bogdan Sajovic
Soočamo se s krizo povojnega mednarodnega sistema. Trump vodi nekonvencionalno diplomacijo. Bistvo Putinovega delovanja je revanšizem. Problem Evropske unije je predvsem, da se vse odvija počasi. Rakrana Slovenije je kredibilnost.
Pretekli teden je v prostorih Muzejske zbirke VSO in v organizaciji Zbora za republiko potekala javna tribuna z naslovom Svet, Evropa in Slovenija v jedru geopolitične nevihte. Udeležili so se je ugledni gosti iz sveta diplomacije, pogovor pa je vodil diplomat in nekdanji veleposlanik v ZDA Tone Kajzer. Gostje p so bili dr. Ernest Petrič, prvi slovenski veleposlanik v ZDA in nekdanji predsednik Ustavnega sodišča RS, dr. Božo Cerar, ki je prav tako opravljal vlogo veleposlanika v ZDA in bil tudi stalni predstavnik Slovenije pri zvezi NATO, ter dr. Igor Senčar, nekdanji državni sekretar za koordinacijo mednarodnih in zadev EU v kabinetu predsednika vlade. Preko videokonference se je iz ZDA oglasil tudi dr. Ken Dekleva, Američan slovenskega rodu in poznavalec mednarodnih odnosov. Odgovarjali so na vprašanja, kakšni so danes globalni izzivi v luči konflikta v Ukrajini in spremembah zunanje politike ZDA ter kako naj nanje odgovori demokratični svet, Evropa in Slovenija. V uvodu je navzoče pozdravil primarij dr. Janez Remškar, predsednik Zbora za republiko.
ZDA so naveličane same nositi breme varnosti
V videonagovoru je dr. Ken Dekleva predstavil svoje videnje razmer. Po poklicu psiholog je Dekleva dolga leta služboval tudi kot svetovalec na ameriških veleposlaništvih po svetu, pa tudi na sedežu ameriške diplomacije v Washingtonu. Med službovanjem v Moskvi je osebno spoznal ruskega predsednika Vladimirja Putina; njegovo psihologijo je opisal kot »trikratni R« − Rational, Ruthless, Resilient (racionalen, neusmiljen, vztrajen). Dejal je tudi, da bi mu lahko pripisali še četrti R − revanšističen. Po mnenju dr. Dekleve želi Putin spet dvigniti Rusijo na raven supersile in se tako maščevati za razpad nekdanje Sovjetske zveze. To je bistvo njegovega delovanja. Ustavil se ne bo pred ničemer, vedno postavlja maksimalne zahteve, da bi potegnil za svojo državo kar največjo korist. Dejal je, da je Trumpov pristop k diplomaciji »nekonvencionalen«, kar pa zbuja zmedo v diplomatski javnosti, še posebno med ameriškimi zaveznicami. Dr. Dekleva zavrača, da bi šlo za razpad transatlantskega zavezništva, in meni, da so reakcije, zlasti v medijih, pretirane. Drži pa, da so ameriški državljani vse bolj nenaklonjeni dejstvu, da ZDA nosijo glavno breme stroškov varnosti Zahoda. Trump je napovedal, da bodo koristi ZDA na prvem mestu in tako tudi ravna; ameriški interesi pa niso nujno v popolnem sozvočju z interesi evropskih držav.
Tudi dr. Ernest Petrič meni, da so ZDA že naveličane vloge glavnega branilca in financerja zahodnega sistema varnosti. Trump je svoj fokus usmeril na največjo nevarnost za ZDA, to pa je zveza Rusije in Kitajske. Zaradi tega bo morala Evropa poskrbeti sama zase. Dr. Petrič je še omenil, da prihaja do velikih premikov po vsem svetu. Model liberalne demokracije, ki ga je Zahod desetletja skušal izvoziti v tretji svet, doživlja vse več zavračanja in ta trend mora vzeti Zahod v obzir in poiskati odgovore nanj.
Smo v času velikih sprememb
Da smo v času vlekih sprememb, meni tudi dr. Božo Cerar, ki pravi, da doživljamo krizo povojnega mednarodnega sistema, kot ga predstavlja ustanovna listina Organizacije združenih narodov ter iz nje izhajajoče mednarodne pogodbe in konvencije. Listina temelji na spoštovanju ozemeljske nedotakljivosti, miroljubne koeksistence, sodelovanja in miroljubnega reševanja sporov. Vendar pa se vzpenja novi svet, ki zagovarja pravilo močnejšega, kar je zaskrbljivo zlasti za manjše države, kot je Slovenija. Vendar pa obeti niso rožnati niti za druge evropske države kot tudi ne za Evropsko unijo kot celoto, za kar pa smo si predvsem krivi sami, meni dr. Cerar. Sami smo se naredili varnostno odvisne od ZDA, energetsko − predvsem glede nafte in zemeljskega plina − od Rusije, glede trga pa od Kitajske. Zato ni nič čudnega, da tako ZDA kot tudi Rusija in Kitajska to prednost izkoriščajo in nas po malem tudi izsiljujejo.
Dr. Igor Senčar pa je dejal, da včasih gledamo na Evropsko unijo s prevelikimi pričakovanji, saj ne gre za geopolitično enoto, ampak za zvezo držav. In ker so mnogokrat pričakovanja tudi neupravičeno previsoka, prihaja do razočaranj, ko se ne uresničijo. Problem EU je predvsem, da se vse odvija počasi, primanjkuje pa tudi volje in vizije, na primer glede Ukrajine, ko še vedno ni jasen končni cilj evropske pomoči tej državi.
Kredibilnost je rakrana Slovenije
Na vprašanje voditelja pogovora veleposlanika Kajzerja, kako komentirajo mnenja nekaterih, ki menijo, da je Slovenija »oaza miru« in tudi v tem obdobju svetovnih sprememb ne potrebuje večjih vlaganj na področju obrambe. Dr. Petrič je dejal, da smo se odločili za pripadnost EU in zavezništvu NATO, zato moramo pokazati kredibilnost. Denar za obrambo bo namenjen, da »bodo naši fantje oboroženi«. Po njegovem moramo, če želimo biti resna država, imeti tudi vojsko in pokazati, če že ne moči, pa vsaj kredibilnost.
Podobnega mnenja je tudi dr. Cerar, ki je dejal, da je glavna rakrana v Sloveniji prav vprašanje kredibilnosti, kar se kaže vedno tedaj, ko pride do debate o izdatkih za obrambo. Dejal je tudi, da si moramo prizadevati za ohranjanje EU in načel mednarodnega prava, saj če prevlada pravilo močnejšega, se bo »lahko kaj kmalu našel nekdo, ki bo hotel meje na Muri ali pa pri Logatcu«.
Dr. Senčar pa je dejal, da moramo ostati del čezatlantskega zavezništva in izpolniti svoj del obvez. EU namerava olajšati državam zadolževanje v obrambne namene, vodstva držav pa morajo pridobiti podporo državljanov. Zato pa jim morajo predstaviti dejansko stanje in zalo jasno povedati, kaj je cilj.
