Po zadnjem posvetu pri predsedniku republike je bila na pobudo Državnega sveta Republike Slovneije ustanovljena posebna strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, ki je pripravila predlog razdelitve Slovenije na pokrajine. Ta bi bila razdeljena na 11 pokrajin, pri čemer bi bilo Posavje pridruženo Dolenjski in Kočevsko-ribniškemu območju, Bela krajina pa se spet povsem izgubi.
Po predlogu bi Dolenjska pokrajina pokrivala Dolenjsko, Kočevsko-ribniško, Belo krajino in Posavje. Vse od Krškega, Brežic, Novega mesta, Črnomlja, Metlike, Sodražice, Kostela, Osilnice, Kočevja in Ribnice.
Poleg Dolenjske regije bi imeli še Gorenjsko, Goriško, Južno Štajersko, Vzhodno Štajersko, Zahodno Štajersko, Koroško, Ljubljansko, Primorsko-notranjsko, Savinjsko-šaleško in Pomursko pokrajino.
Kot izhaja iz predloga, avtorji predlagajo, da sedež pokrajine, sedež pokrajinskega sveta in sedež sveta občin ne bi bil v istem, ampak v različnih krajih pokrajine.Dolenjska pokrajina bi imela sedež v Novem mestu, sedež pokrajinskega sveta v Krškem in sedež sveta občin v Kočevju.
V osnutku predloga, ki je že oblikovan tudi kot zakon in je objavljen na spletni strani www.pokrajine.si, je predvideno, da bi pokrajine začele delovati 1. januarja 2023. Po objavi osnutkov zakonov je v naslednjih tednih predvidena vrsta aktivnosti, med drugim 16. septembra njihova predstavitev predsednikom države, vlade, državnega zbora, državnega sveta in predsednikom združenj občin. Pripombe na predlog lahko zainteresirani, tudi posamezniki, podajo do konca oktobra.
Tomaž Lisec, poslanec iz Posavja, se je na predlog že ostro odzval in napovedal, da mora biti Posavje samostojna pokrajina, “Posavci si to zaslužijo”. Pripombe na predlog je že posredoval.
Kaj pa Bela krajina? Ta nima predstavnika v državnem zboru, na lanskih junijskih volitvah je bila velika zmagovalka sicer mag. Maja Kocjan, vendar je prejela nekaj deset glasov premalo, da bi se uvrstila v državni zbor. Tudi v takšnih primerih se pokaže, kako zelo pomembno je, da ima določeno območje svojega predstavnika v državnem zboru.
Razdelitev Slovenije na pokrajine je zelo smiselna z vidika enakomernega razvoja države. Zdaj je namreč tako, da se največ denarja steka v Ljubljano, v osrednjo Slovenijo, vse se čedalje bolj centralizira, podeželje postaja vse bolj pozabljeno. Z uvedbo pokrajin pa bi bilo to drugače.
Najbližje pokrajinam smo bili v letih do 2008, ko je takratna opozicija na čelu s stranko SD predlog zavračala, razlog je bil predvsem političen. Borut Pahor, takratni predsednik SD, je nato napovedoval, da bo njegova prioritetna naloga po prevzemu vlade konec leta 2008 uvedba pokrajinske zakonodaje. Zelo kmalu pa je bilo to pozabljeno.
V Sloveniji zdaj poznamo statistične regije, kar je nekakšen slab nadomestek, namenjen večinoma za statistične potrebe. Statističnih regij imamo 12.
Uvedba regij je torej smiselna, vendar pa mora biti izredno dobro premišljena in ne sme služiti političnim interesom ter spodbujati finančne apetite posameznih strank ter lobijev. Od zdajšnjega predloga do sprejetja je torej še daleč. Ali pa tudi ne. Odvisno od tega, kako se bodo v parlamentu odzivale posamezne poslanske skupine.
Na naš (moja-dolenjska.si) prvotni naslov »Ste videli, kako si Šarčeva vlada predstavlja regionalizacijo? Bela krajina spet pozabljena dežela, Ribničani v istem košu s Posavci.«, se je odzval izr. prof. dr. Boštjan Brezovnik s Pravne fakultete v Mariboru, ki vodo zgoraj omenjeno strokovno skupino, ki je predlog o regionalizaciji Slovenije pripravila.
Ob tem zapisal, da je bil osnutek Zakona o ustanovitvi pokrajin /ZPok/pripravljen in obravnavan v ožji strokovni skupini brez sodelovanja vlade ali katerekoli politične stranke. Po njegovem si skupina strokovnjakov prizadeva pripraviti strokoven in apolitičen predlog.
