V volilni kampanji je tudi ob pozivih iz gospodarstva precej govora o davkih. Sodeč po programih in stališčih strank bi lahko v naslednjih letih prišlo do davčne razbremenitve dela in morda tudi do uvedbe davka na nepremičnine. Vse načrte na področju davkov pa bo pogojevala potreba po nadaljnji strukturni stabilizaciji javnih financ, poroča Sta.
Iz gospodarskih združenj prihajajo pozivi k razbremenitvi dela, še posebej visoko kvalificiranega kadra, od strank, ki jim ankete kažejo najbolje, pa na to precej stavita NSi in SDS. Napovedujeta politiko razbremenitve državljanov in podjetnikov skozi različne posege v dohodninsko ureditev in davek od dohodkov pravnih oseb, pa tudi uvedbo kapice na socialne prispevke. SDS bi ob tem ukinila davčne blagajne, večkrat so se v tem mandatu zavzeli tudi za znižanje DDV na raven pred kriznim dvigom.
SD, SMC, DeSUS in Lista Marjana Šarca bolj izpostavljajo prestrukturiranje davčnih bremen, skladno s katerim bi znižanje davčne obremenitve dela nadomestili z dvigom obremenitve premoženja in dobičkov podjetij.
Levica se medtem zavzema za bistveno višjo obdavčitev “nosilcev kapitala in premoženja večje vrednosti”. To bi bilo podlaga za znižanje davkov na potrošnjo.
Večina strank, ki naj bi po anketah prestopile prag za vstop v DZ, podpira tudi uvedbo davka na nepremičnine, pri čemer davčna obremenitev ne bi bila večja od sedanjih treh nepremičninskih davščin (nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, davka od premoženja in pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest). V NSi ob tem menijo, da ta davek ne bi smel biti prioriteta. Nekatere stranke bi pri davku uvedle določene izjeme, nekatere medtem pravijo, da bi bilo bolje uvesti nižje stopnje z manj izjemami.
Strokovnjaki opozarjajo, da mora vse načrte na področju davkov pogojevati potreba po strukturnem uravnoteženju javnih financ v prihodnjih letih, ki sledi fiskalnemu pravilu, zapisanem v ustavo. Čeprav recimo NSi navaja, da bi davčna razbremenitev prek povečane potrošnje povečala prihodke od DDV in trošarin, pa bi vsaka večja razbremenitev pomenila strukturno poslabšanje javnofinančnega položaja, če je na drugi strani ne bi spremljali hitri in učinkoviti ukrepi na strani javne porabe.
V primeru morebitnega vnovičnega poslabšanja gospodarskih razmer bi se javnofinančne razmere hitro poslabšale, tako kot je bil to primer ob izbruhu finančne in gospodarske krize v letu 2009, ki je sledila davčnim razbremenitvam v času konjunkture pred tem, svari stroka.
Kandidatne liste so za STA odgovorile na naslednja vprašanja:
- 1. Ali podpirate zmanjšanje davkov in ali ste za prestrukturiranje davčnih bremen?
2. Kako bi davčno razbremenili zaposlene in podjetja in s katerimi viri bi nadomestili izpad davčnih prihodkov?
3. Ali podpirate uvedbo davka na nepremičnine v tem mandatu?
4. Ali zagovarjate davčne spodbude/posebno davčno obravnavo za inovativna, mlada podjetja in nove tehnologije?
Andrej Čuš in Zeleni Slovenije
Podpirajo zmanjšanje davkov. Davčno razbremenitev bi dosegli z zmanjšanjem razlike med bruto in neto dohodkom, izpad pa bi se nadomestil z večjo potrošnjo zaposlenih. Podpirajo uvedbo davka na prazne nepremičnine. Davčne spodbude bi uvedli po vzoru Nizozemske.
DeSUS
So za prestrukturiranje davčnih bremen, nižje prispevke za upokojence in študente, davčne olajšave za zaposlovanje brezposelnih, mladih in starejših od 50 let ter preoblikovanje dohodninske lestvice, da bo pravična za najšibkejše in stimulativna za strokovnjake. Podpirajo dvig davka na dobiček in uvedbo davka na nepremičnine z olajšavami za najranljivejše. So za večje olajšave za nova podjetja, spodbujanje podjetniških inkubatorjev in start-up podjetij. Želijo ministrstvo za obrt in družinska podjetja.
Dobra država
So za prestrukturiranje davčnih bremen. Obljube o velikem znižanju bremen pa so po njihovem mnenju zaradi javnofinančne situacije zavajajoče. Deloma se da bremena znižati na račun boljše organizacije v javni upravi, deloma z nekaterimi davki. Podpirajo davek na nepremičnine in davčne spodbude, a je treba po njihovem zagotoviti transparentnost in nediskriminatornost sistema.
Kangler & Primc – Združena desnica
Podpirajo zmanjševanja davkov, uvedbo davka na nepremičnine ter davčne olajšave. Na vprašanje, kako bi davčno razbremenili zaposlene in podjetja, niso odgovorili.
Levica
So za bistveno višjo obdavčitev nosilcev kapitala in premoženja večje vrednosti, ki bi bilo podlaga za znižanje davkov na potrošnjo. Davčna razbremenitev nosilcev kapitala pa bi resno ogrozila zagotavljanje socialnih pravic. So za nepremičninski davek, če običajni državljani ne bodo plačevali več kot zdaj. Podpirajo davčne spodbude, a ne na račun zmanjšanja subvencij za razvojno ogrožene regije in investicijskih sredstev za javna podjetja.
Lista Marjana Šarca
Predvsem se zavzemajo za prestrukturiranje davčnih bremen. Edini parcialni ukrep na področju davkov je po njihovem mnenju, da se 13. in 14. plača ter regres izvzamejo iz vseh obdavčitev. Vse ostale davčne prerazporeditve pa bodo del celovitega davčnega prestrukturiranja v prvem letu. Podpirajo uvedbo nepremičninskega davka, a se lahko za uvede šele leta 2020. So za davčne spodbude.
Naprej Slovenija
Podpirajo zmanjšanje davkov, zaposlene in podjetja bi davčno razbremenili s švicarskim modelom. Ne podpirajo nepremičninskega davka, so pa za davčne spodbude za podjetja.
NSi
Zavzemajo se za znižanje davčne obremenitve dela in povečanje neto plač. S povišanjem splošne dohodninske olajšave bodo znižali davčno obremenitev vsem. Z znižanjem davčne stopnje in razvojno kapico bodo podjetniki visoko kvalificiranim delavcem lahko ponudili višjo neto plačo. Nepremičninski davek za njih ni prioriteta. Zagovarjajo ugodno davčno okolje za vsa podjetja, naklonjeni so olajšavam, povezanim z vlaganjem v raziskave in razvoj.
Piratska stranka Slovenije
Menijo, da so davki na plače previsoki, na premoženje in dohodek podjetij pa prenizki. Razbremenili bi predvsem plače v nižjih in srednjih plačilnih razredih ter izpad dohodka nadomestili s povečanjem obdavčitve premoženja, kapitalskih zaslužkov ter z davkom na nepremičnine. Pri tem je treba iz davčne osnove izvzeti osnovno kvadraturo bivališča. Za mlada podjetja in inovativne rešitve podpirajo vpeljevanje davčnih olajšav.
ReSET
Podpirajo zmanjšanja davkov. Davčno razbremenitev bi dosegli z reformo po vzoru Avstrije, z dvigom splošne olajšave na 8000 evrov. Namesto dodatkov za posebne oblike dela bi uvedli olajšave. Ne podpirajo uvedbe nepremičninskega davka, zagovarjajo pa davčne spodbude za podjetja.
SD
So za prestrukturiranje bremen v smeri evropsko primerljive obremenitve premoženja in dohodkov iz njega. Zavzemajo se za razbremenitev dela skozi bolj pravično in primerljivo obdavčitev premoženja in dobičkov. Razbremeniti je treba predvsem delitev dobičkov med zaposlene in delavsko delničarstvo. So za davek na nepremičnine s široko in nizko osnovo. Sistem davčnih olajšav bi prevetrili, bolj kot splošne podpirajo ciljane olajšave.
SDS
Sledijo politiki razbremenitve državljanov in podjetnikov v davčnem in administrativnem smislu. Razbremenili bodo zaposlene in podjetja z uvedbo družinske dohodnine, znižanjem stopenj v vseh dohodninskih razredih, znižanjem stopnje DDV, ukinitvijo davčnih blagajn itd. So za odpravo sedanjega nepreglednega načina obdavčevanja nepremičnin, sprememba obdavčitve pa ne sme presegati sedanje obremenitve. Predlagajo uvedbo davčnih počitnic za nova podjetja in samostojne podjetnike.
SLS
So za zmanjševanje davkov. Zavzemajo se za nizke, toda premišljeno strukturirane davčne obremenitve. Razbremenili bi najnižje plače, prav tako pa tudi dohodke nosilcev gospodarskega in tehnološkega napredka. Ukinili bi peti dohodninski razred. Davek na nepremičnine podpirajo le, če bi zamenjal nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Uvedli bodo posebne davčne olajšave na tehnologijo prihodnosti.
SMC
Zavzemajo se za prestrukturiranje davčnih bremen, želijo si povečati aktivnosti na področju krepitve davčne kulture in nagraditi zavezance z družbeno odgovornim odnosom do plačevanja davkov. Predlagajo uvedbo davčne olajšave do 5% letne dohodnine posameznika za sredstva, vložena v področja kulture, športa in zdravja. Podpirajo davek na nepremičnine in zagovarjajo še več spodbud za domače in tuje vlagatelje ter spodbude za uspešna start up podjetja na področju sodobnih tehnologij.
SNS
Podpirajo tako zmanjšanje davkov kot prestrukturiranje davčnih bremen. Znižali bi vse davke, z ureditvijo primernega davčnega zakona za tuje vlagatelje. Ne podpirajo uvedbe nepremičninskega davka, podpirajo pa davčne spodbude.
Socialistična partija Slovenije
Zavzemajo se za zmanjšanje dajatev, znižali bi davek na delo, uvedli bi pavšalno obdavčitev manjših podjetij in povišali davek na dobiček. Nepremičninski davek bi uvedli le za tiste, ki imajo več nepremičnin. Ne podpirajo davčnih spodbud za podjetja, saj imajo ta dovolj podpore prek podjetniških inkubatorjev.
Solidarnost
Menijo, da je treba spremeniti ali odpraviti vse regresivne obdavčitve ter da je treba obdavčiti luksuz. Po njihovem mnenju potrebujemo nižjo obdavčitev dela, višjo obdavčitev kapitala in kapitalskih dobičkov. Načrtujejo zeleno davčno reformo, odpravo subvencij za fosilna goriva in obdavčitev uničevalcev okolja. Podpirajo davek na nepremičnine, a tako, da bo socialno pravičen. Zagovarjajo predvsem davčne olajšave za investicije v osnovna sredstva.
Stranka slovenskega naroda
Menijo, da je znižanje davkov temelj za izboljšanje osebnega standarda prebivalcev in pogojev poslovanja za gospodarstvo. Izpad prispevkov v proračun iz naslova davščin je možno nadomestiti le s povečanjem števila delovnih mest v gospodarstvu, menijo. Ne podpirajo davčnih davčnih spodbud, saj te po njihovem mnenju povzročajo diskriminacijo in povečevanje birokracije.
Stranka Alenke Bratušek
Menijo, da je bil v času krize dvig DDV nujen ukrep. Po njihovem bi bilo prav, da zdaj davčno breme znižamo. DDV ne bi zniževali, pač pa bi za približno 25 odstotkov znižali dohodnino. Nepremičninski davek je za njih eden od najbolj pravičnih davkov. Nameravajo uvesti spodbude z visoko dodano vrednostjo, saj bodo ta zagotovila boljši standard in višje plače.
Za zdravo družbo
So za zmanjšanje davkov, pri tem pa je ključna odprava sistemske korupcije. Izpad davčnih prihodkov bi nadomestili z zmanjšanjem in prestrukturiranjem javnih izdatkov. Davek na nepremičnine se jim ne zdi ključni ukrep naslednjega mandata. Zagovarjajo davčne spodbude, vendar ne na način, ki bi omogočal zlorabe tega instrumenta.
ZL in Sloga
So za prestrukturiranje davčnih bremen. Ne bodo pa uvajali novih davkov, razen obdavčitve vseh nakazil v davčne oaze. Ukinili bomo davčne blagajne za male podjetnike. Še posebej zavračajo davek na nepremičnine, na podlagi katerega bodo revnejši plačevali višje davke kot premožnejši. Državljani, ki investirajo v področja, ki so zanimiva za državo, morajo po njihovem mnenju uživati davčne in druge stimulativne ukrepe.
* Odgovori so navedeni po abecednem vrstnem redu strank oziroma list. Stranke Zedinjena Slovenija, Gospodarsko aktivna stranka, GibanjeSkupajNaprej in Lista novinarja Bojana Požarja na vprašanja niso odgovorile.
