Piše: Nova slovenska zaveza
Ivo Peršuh se je rodil leta 1898 v Zgornjih Lažah blizu Poljčan, gimnazijo pa je končal v Ljubljani. Sprva je želel študirati medicino, nato je kolebal med študijem prava in teologije, kamor se je naposled vpisal, vendar je študij opustil. Sprva je bil uradnik na Južni železnici, nato se je zaposlil na celjskem dopisništvu Slovenca, slednjič pa pri Vzajemni zavarovalnici. Poročil se je z učiteljico Vido Dežman, s katero sta imela dva otroka, Mirjam in Janeza. Bil je aktiven pri Marijini kongregaciji, Prosvetni zvezi in telovadnem društvu Orel.Spomladi leta 1941 se je priključil Slovenski legiji, ilegalni odporniški organizaciji, ki so jo ustanovili mlajši člani SLS. S Fanoušem Emmerjem je sodeloval pri organiziranju Jugoslovanske vojske v domovini in postal njen poveljnik za mesto Ljubljana. Bil je tudi predstavnik slovenske legije v štabu majorja Karla Novaka. Izdajal je ilegalni časopis Prebujena Slovenija.Komunisti, ki so želeli po vojni prevzeti oblast, so se najbolj bali protiokupatorskih aktivnosti, ki jim niso bile podrejene, zato so sklenili Iva Peršuha umorili. Atentat sta v Peršuhovi pisarni v prostorih Vzajemne zavarovalnice na Miklošičevi cesti izvršila vosovca Dušan Turk in Dušan Frank. Predstavila sta se mu kot katoliška študenta, iz torb potegnila pištoli in ga večkrat ustrelila v glavo, prsa in trebuh. Nato sta se pognala v beg, vendar avtomobila, ki bi ju moral čakati, ni bilo. Dušan Frank je klub temu uspel pobegniti, Dušana Turka pa so ranili karabinjerji. Ker ni mogel pobegniti, je storil samomor. Ta dan je na vosovskem sestanku umrlemu zločincu v slovo recitiral poezijo Karel Destovnik Kajuh.Peršuh ni umrl takoj, temveč čez dva dni. Njegova sestra Vida se spominja, da jo je pred smrtjo še tolažil. Po vojni se je nova oblast polastila premoženja njegovih dedičev.Eden izmed vodij VOS-a, Vito Kraigher, je kot ujetnik na zaslišanju pri Politični policiji Ljubljanske pokrajine aprila 1945 povedal, da so Iva Peršuha umorili na podlagi odloka OF o partizanski vojski kot edini dovoljeni slovenski oboroženi formaciji. (prim. Damjan Hančič, Revolucionarno nasilje v Ljubljani, str. 144–148; Slavko Žižek, Ivo Peršuh – obletnica smrti, v: Zaveza št. 65)
