Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
V luči pridobitve posojil stranke Socialni demokrati (SD) pri Delavski hranilnici (DH) in s tem dejstvom povezanimi odzivi naših bralcev je primeren čas za osvetlitev finančnega stanja Socialnih demokratov. Vsa zabeležena spoznanja in domneve našega medija izhajajo iz izključno javno dostopnih podatkov, ki pa morajo – skladno z zakonom – izkazovati pošteno stanje poslovanja slehernega subjekta, tudi stranke SD. Za začetek je treba še enkrat poudariti, da je stranka SD vse svoje nepremičnine pridobila brez vloženega evra. Nepremičnine je namreč pridobila kot naslednica komunistične partije Slovenije. Torej iz naslova pridobitve nepremičnin stranka SD ni beležila nikakršnih odhodkov. Tako tudi pridobitev posledično ni in še vedno ne bremeni njihove izkaze poslovanja. Stranka SD je torej beležila samo pozitivni izid pridobitve nepremičnin, kar se seveda še danes kaže v njihovi bilanci stanja.
Kam točno je stranka SD knjižila vrednost pridobljenih nepremičnin med obveznostmi do virov sredstev, je sedaj nemogoče povedati, a domnevamo lahko, da je vsaj del knjižen v postavki “Ustanovitveni vložek”. Tega ima stranka, ki seveda nima lastnikov, da bi vplačali ustanovitveni vložek oziroma kapital, izkazanega v višini 401.862,02 evra. Gre vsekakor za visok znesek, ki bi lahko tudi sicer v celoti odražal vrednost stvarnega vložka nepremičnin. Ker si lahko vsi predstavljamo, da je nakup nepremičnine v življenjskem ciklusu vsakega subjekta ena največjih investicij, je pridobitev nepremičnine brez plačila centa res veliko darilo. Stranka SD je politična stranka, ki ima res dolgo zgodovino. Torej ne gre za zelence in posledično jim tudi vse zakonske določbe poslovanja ne smejo in ne morejo biti tuje. Ker je stranka SD v letu 2018 pridobila večino posojil pri Delavski hranilnici, bomo tudi za potrebe analize poslovanja in bonitete podrobno pogledali poslovno leto 2017 in 2018. Poslovanje SD-ja v letu 2018 je pregledalo tudi Računsko sodišče, in sicer leta 2020. Torej tu ne bi smelo biti nič nejasnega. Seveda pa to ni čisto tako, kar bomo prikazali v nadaljevanju.
Stranka SD je v letu 2018 od DH prejela posojila v višini 600 tisoč evrov, o čemer smo že pisali v prejšnjem članku. Ker gre v primeru tega posojila 100 tisoč evrov za posojilo na odpoklic, bi sicer lahko sklepali, da gre za neke vrste “revolving” posojilo. Torej črpanje in odplačilo po potrebi in zmožnostih. Iz podatkov, objavljenih na javnemu portalu AJPES, je razvidno, da je imela SD ob koncu leta 2017 401.822,05 evra finančnih obveznosti, konec leta 2018 pa 536.402 evrov. Ker je stranka SD od DH tistega leta dobila posojilo v višini 600 tisoč evrov, je glede na podatke, del koristila za poplačilo prejšnjih dolgoročnih posojil in se nato še dodatno zadolžila za 134.579,95 evra.
Kam je konec leta 2018 v izkazih SD izginilo 63.598 evrov?
Po izpisu iz Zemljiške knjige bi lahko sklepali, da gre za znesek dolgoročnih obveznosti iz naslova najetih posojil pri DH, saj ima v istem obdobju v svojih bilancah v letu 2017 vknjiženih samo 6.463,35 evra kratkoročnih finančnih obveznosti, v letu 2018 pa 560,34 evra. Kam je konec leta 2018 v izkazih SD izginilo 63.598 evrov dolgoročnih obveznosti? Med kratkoročnimi, kjer bi lahko bile vodene dolgoročne obveznosti, ki zapadejo v manj kot 12 mesecih, jih ni – saj je znesek občutno premajhen. Če bi upoštevali, da gre za linearno odplačno posojilo bi potemtakem moralo biti med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi knjiženo 120 tisoč evrov.
Kako je Računsko sodišče spregledalo 100 tisoč evrov posojila?
Če k temu dodamo poročilo Računskega sodišča o poslovanju stranke SD v letu 2018, pridemo do nove anomalije. Namreč, Računsko sodišče oziroma predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je potrdil, da ima SD samo 500 tisoč evrov (točka 2.4 poročila revizijske komisije z dne 7. 7. 2020). Torej je tu popolna zmeda in resnično ni možno trditi, da je iz vseh javno dostopnih podatkih možno razbrati, kakšna je dejanska zadolženost stranke SD. Prav tako pa se upravičeno postavlja dvom v poročilo Računskega sodišča, o pravilnosti poslovanja politične stranke Socialni demokrati v letu 2018. Kako je Računsko sodišče spregledalo 100 tisoč evrov posojila, ki ga je SD v letu 2018 najela pri DH?!
Kako je Banka Slovenije spregledala, da gre za subjekt z negativnim kapitalom?
Nato lahko med sredstvi SD vidimo, da ima stranka med dolgoročnimi sredstvi samo opredmetena osnovna sredstva, med kratkoročnimi pa dano posojilo, ki se v identičnem znesku vleče že iz leta 2016 – kar kaže na to, da to vsekakor ne more biti več kratkoročno dano posojilo. Glede na to, da se že tako dolgo vleče vračilo, bi morali v stranki SD, v skladu z računovodskimi standardu, znesek voditi med dolgoročnimi in vsaj preveriti verjetnost poplačila ter oblikovati ustrezen popravek. Med obveznostmi pa ima SD konec leta 2017 knjiženih -279.971,35 evra lastnih virov – kar bi v podjetniškem žargonu pomenilo negativni kapital – in konec 2018 639.922,93 evra minusa. Na splošno v finančni industriji velja, da se subjektov z negativnim kapitalom ne financira. In vprašanje je, kako je Banka Slovenije to dejstvo spregledala, če že v DH niso opazili. Stranka SD ima konec leta 2017 knjižene za -763.846,49 evra prenesene izgube in konec leta 2018 -756.340,54 evra. To vsekakor rezultira v prej omenjenih lastnih virih. A se med lastnimi viri upošteva tudi ustanovitveni vložek, ki pa je verjetno stvarni vložek v obliki nepremičnin. Če odvzamemo iz izkazov ta darila, je povsem jasno, da je stanje SD v resnici še mnogo slabše.
Poslovanje SD financirajo zgolj dobavitelji in banke
SD ima med obveznostmi konec leta 2017 še 405.350,90 evra dolgoročnih poslovnih in finančnih obveznosti in konec leta 2018 538.237,94 evra. Na ta dolg pa še dodatnih 217.282,43 evra kratkoročnih poslovnih in finančnih obveznosti konec leta 2017 in konec leta 2018 390.718 evrov. Iz tega je več kot očitno, da poslovanje stranke SD financirajo zgolj dobavitelji in banke. Sama stranka pa ustvarja že dlje časa izgubo iz poslovanja. To dejstvo potrjuje podatek o preneseni izgubi preteklih let (in ne o prenesenem dobičku). In na takšne izkaze SD nima nihče nikakršnih pripomb?! Ne DH, ne Banka Slovenije kot regulator (še pomnimo leto 2008 in zlom zaradi slabih posojil) in še najmanj Računsko sodišče.
Za prvorazredne imajo pri podeljevanju posojil očitno drugačne kriterije
Da bi lahko DH upravičila zgoraj navedena dejstva, ki skorajda prepovedujejo financiranje takšnega subjekta, poglejmo še prihodkovno in odhodkovno plat poslovanja stranke SD. Zopet za poslovno leto 2017 in 2018. Prihodkov je bilo v letu 2017 716.874,42 evra, nato pa je stranka ustvarila celih 7.505,95 evra presežkov – torej dobička, ter v letu 2018 1.020.693,22 evra prihodkov in -359.951,58 evra presežka odhodkov nad prihodki – torej izgube. In na takšne izkaze DH odobri in izplača posojilo SD?! Kdorkoli se je kdaj srečal s finančno inštitucijo, ve, da kaj takšnega v realnem svetu pač ni mogoče. Posledično lahko brez slehernega dvoma ugotovimo, da je bilo posojilo pridobljeno na izjemno dvomljiv način. Vsi regulatorji pa mirno gledajo stran.
Za konec pa še nekaj pomislekov. Le kaj bi se zgodilo, če bi morala SD vrniti podržavljeno premoženje? DH bi v tem primeru namreč v celoti izgubila svoje zavarovanje. Kaj potem? Ali gre v konkretnem primeru res za posojilo, ki je bilo odobreno na podlagi potrebne skrbnosti banke? Bomo na koncu zopet poplačevali davkoplačevalci – kot smo morali že nazadnje, zaradi posledic finančne krize leta 2008? Spomin še ni zbledel, tako da je brezbrižnost Delavske hranilnice, predvsem pa Banke Slovenije v tem primeru resnično zastrašujoča.