Piše: Sara Rančigaj
Epidemija koronavirusa je povzročila hud padec v večini gospodarstev po svetu, pri čemer Slovenija ni izjema. Po podatkih statističnega urada pa je bil padec izvoza zaradi epidemije mnogo nižji od padca uvoza, kar je pozitivno za slovensko gospodarstvo. Slovenija je po pojavu epidemije, po dostopnih podatkih za zadnjih dvajset let, postala tudi neto izvoznica, saj smo v preteklih dvajsetih letih imeli presežek izvoza nad uvozom. Trend pozitivne blagovne menjave oziroma trgovinske bilance se nadaljuje, poleg tega pa za slovensko gospodarstvo v letošnjem letu vladajo pozitivni gospodarski obeti, saj bi po obstoječi strategiji cepljenja lahko v drugem četrtletju pričeli beležiti gospodarsko rast, pozitivna gibanja pa se bodo nadaljevala s takšnim tempom tudi v leto 2022 in bi lahko dosegla predkrizno raven iz leta 2019.
Izvoz in uvoz sta bila lani močno prizadeta predvsem zaradi padca svetovne trgovine, mednarodnih omejitev in omejitvenih ukrepov doma in v državah EU. Padca izvoza (-8,7 odstotka) in uvoza (-10,2 odstotka) sta bila izrazita zlasti v drugem četrtletju, kar je tudi ključno vplivalo na zmanjšanje v celem letu. Po globokem padcu aprila se je medletni upad izvoza blaga v drugi polovici leta postopno zmanjševal, v zadnjem lanskem četrtletju je bil izvoz blaga že medletno pozitiven. Okrevanje je bilo opazno pri večini glavnih skupin proizvodov, zlasti pri proizvodih za vmesno porabo.
Podobno je okreval uvoz blaga in proti koncu leta že dosegel ravni iz leta 2019. V menjavi večine storitev je bil upad večji kot pri blagu, najbolj izrazit pri storitvah, povezanih s turizmom, v drugem četrtletju pa se je precej zmanjšala tudi menjava transportnih storitev. Prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP je bil pozitiven (0,4 odstotne točke), kar pomeni, da je Slovenija več izvozila kot uvozila. Po dostopnih podatkih od leta 2000 smo prvič v 20 letih dosegli rekordno pozitivno raven trgovinske bilance, ki je bila vse do leta 2014 negativna.
Vrednost izvoza v februarju 2021 višja kot v februarju 2020, vrednost uvoza pa nižja
Slovenija je v februarju 2021 izvozila za tri milijarde evrov blaga, uvozila pa ga je za 2,7 milijarde evrov. Izvoz v februarju 2021 je bil višji od izvoza v februarju 2020 (za 2,6 odstotka) in tudi od preostalih februarskih izvozov v zadnjih letih, medtem ko je bil uvoz v februarju 2021 od uvoza v februarju 2020 nižji (za 2,2 odstotka), od drugih februarskih uvozov v zadnjih letih pa prav tako višji. Vrednosti obeh, tako izvoza kot uvoza v februarju 2021, pa sta bili višji od povprečnih mesečnih vrednosti izvoza in uvoza v prejšnjem letu (izvoz za 9,1 odstotka, uvoz za 2,2 odstotka).
Kot poroča SURS, vrednost presežka v blagovni menjavi v februarju 2021 je bila tretja najvišja med mesečnimi presežki v zadnjih desetih letih. Pokritost uvoza z izvozom je bila 109,7-odstotna. Presežek v februarju 2021 je bil najvišji od vseh februarskih presežkov v zadnjih desetih letih, prav tako je v tem mesecu že šesto leto zapored zabeležen presežek.
Slovenija je v februarju 2021 ustvarila približno dve tretjini blagovne menjave z državami članicami EU
Delež trgovanja Slovenije z državami članicami EU je tudi v februarju 2021 predstavljal približno dve tretjini vsega njenega izvoza in uvoza blaga. V omenjene države je namreč Slovenija v februarju 2021 izvozila 65,9 odstotka vsega izvoženega blaga, uvozila pa je iz omenjenih držav 71,2 odstotka vsega uvoženega blaga. Izvoz v države članice EU je znašal dve milijardi evrov, kar je bilo za 2,7 odstotka manj kot v februarju 2020, uvoz pa 1,9 milijarde evrov, kar je bilo za 0,1 odstotka več kot v februarju 2020.
V države, ki niso članice EU, je Slovenija v februarju 2021 izvozila za eno milijardo evrov blaga (ali za 14,7 odstotka več kot v februarju 2020), od tam pa uvozila za 0,8 milijarde evrov blaga (ali za 7,5 odstotka manj kot v februarju 2020).
Izvoz in uvoz v prvih dveh mesecih leta 2021 nižja kot v istem obdobju 2020
V prvih dveh mesecih 2021 je izvoz Slovenije znašal 5,9 milijarde evrov, uvoz pa 5,3 milijarde evrov. Izvoz in uvoz sta bila v tem obdobju nižja kot v istem obdobju 2020, in sicer izvoz za 0,2 odstotka, uvoz pa za 5,4 odstotka. Presežek v blagovni menjavi je znašal 0,6 milijarde EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 111,6-odstotna.
Tudi plačilna bilanca (trenutni račun) je v Sloveniji pozitivna in od leta 2018 niha, a počasi narašča. Pri slednji so poleg trgovinske bilance (izvoz in uvoz blaga) zajete tudi storitvene dejavnosti (izvoz in uvoz storitev), za razliko od trgovinske bilance pa podaja bolj jasen pogled na gospodarski položaj države. Po podatkih evropskega statističnega urada pa se Slovenija po višini (pozitivne) plačilne bilance trenutno nahaja na osmem mestu, kljub temu, da se uvršča med najmanjše države. Denimo Francija kot ena večjih držav beleži desetkrat višjo negativno plačilno bilanco. Več o slovenski plačilni bilanci pa bo znano v torek, po objavi poročila o plačilni bilanci s strani SURS-a.
Začetek okrevanja gospodarske aktivnosti predvidoma v drugem četrtletju – v drugi polovici leta pospešitev
Po lanskem globokem upadu gospodarske aktivnosti za letos Urad za makroekonomske analize in razvoj predvideva 4,6-odstotno rast BDP. Okrevanje naj bi se ob predpostavkah izboljšanja epidemiološke situacije in postopoma večje precepljenosti prebivalstva začelo v drugem četrtletju in v drugi polovici leta pospešilo – takšne so tudi predpostavke osrednjih napovedi za glavne trgovinske partnerice.
V naslednjih dveh letih se bo gospodarsko okrevanje nadaljevalo. Leta 2022 naj bi bila rast podobna letošnji (4,4 odstotka), gospodarska aktivnost pa naj bi dosegla predkrizno raven iz leta 2019, k čemur bo prispevalo tudi ohranjanje nekaterih ukrepov za blažitev posledic epidemije v letošnjem letu. Pri tem predvidevajo, da bodo (zlasti v 2022) določeni zaščitni ukrepi še vedno prisotni in bodo omejevali popolno okrevanje določenih storitvenih dejavnosti (na primer potovanj). Po dveh letih razmeroma visokih rasti za leto 2023 napovedujejo za Slovenijo 3,3-odstotno rast BDP.