Piše: Gašper Blažič
Leto 2021 je za Slovenijo jubilejno leto, saj praznujemo trideset let lastne države. Zato smo v tedniku Demokracija v tem letu uvedli novo rubriko »Slovenci in slovenstvo«, ki se bo ukvarjala z etnogenezo slovenskega naroda ter razvojem slovenske identitete, jezika in kulture.
Dejstvo, da smo se skozi tisočletja obdržali v srednjeevropskem prostoru in na območju Vzhodnih Alp na stičišču s Panonsko nižino, furlansko ravnico in kraškim svetom do te mere, da imamo sedaj svojo državo, postavlja pred nas številne moralne obveze do naših korenin. In nekaj je gotovo: korenine slovenstva segajo v antično dobo, ne samo v srednji vek. Ob tem je pomemben tudi znanstveni pristop, saj so določeni ideološko pogojeni predsodki pripomogli k temu, da se slovenstva ne da razložiti samo z modernimi teorijami o nastanku narodov.
Slovenci smo star narod
Že lani smo v Demokraciji tako v tiskani izdaji kot na splet objavili nekaj člankov na to temo, tudi o simpoziju, ki poteka v Bovcu v okviru vsakoletnega tabora Henrika Tume. O tem smo objavili tudi nekaj zanimivih intervjujev, ki močno vznemirjajo slovensko akademsko javnost, zlasti tisti del, ki še vedno trdno vztraja pri že uveljavljenih mitih o tem, da nastanka Slovencev ne moremo obravnavati ločeno od priseljevanja Slovanov z vzhoda. Septembra lani je Duša Krnel Umek denimo dejala: »Teza o poznem prihodu Slovencev je prevladala v šolskih učbenikih po prvi svetovni vojni v prvi Jugoslaviji, ko so prevzeli doktrino nemške zgodovinske šole. Nemški akademski krogi so to tezo že opustili, pri njej vztrajajo samo še Slovenci in Srbi. Da smo Slovenci staroselci, so vedeli že od Bohoriča in Vramca dalje vse do prve svetovne vojne. O tem so pisali v 19. stol.:Jakob Zupan, Anton Krempl, Matevž Ravnikar, Thomas Jaritz, Davorin Trstenjak, Janez Trdina, Josef Šuman, Davorin Žunkovič.« Ob tem je spomnila, da je ruski zgodovinar Jurij Venelin v delu Starodavni in današnji Slovenci (1841, prevod 2009) na območje starodavne Slovenije uvrstil Venetsko, Karnijo, Istro, Panonijo, Norik, Retijo, Dalmacijo, Ilirik in Vindelicijo. »Uporabil je pojem Slovenija in poudaril, da se morajo Sloveni imenovati Slovenci. V nasprotju z drugimi pisci, ki so pisali o uporih različnih plemen proti Rimljanom, je Venelin pisal o treh vojnah med starodavnimi Sloveni in Rimljani. A stališče, da so Slovenci staroselci na današnjem ozemlju, ni bila le posebnost posameznikov, temveč je bilo splošno sprejeto v širšem krogu piscev svetovne zgodovine Weltgeschichte, ki je izšla v Avstro-Ogrski (1899−1907) in je bila prevedena v angleški in ruski jezik. V petem zvezku piše, da so v rimskih provincah Panoniji, Noriku, Reciji in Vindeliciji živeli Sloveni ali Slovenci (Slaven oder Slowenen).«
Kako so se selili Evropejci
Avgusta 2020 smo objavili tudi intervju z metalurgom Ivom Janezom Cundričem, ki se ukvarja z raziskavami železne dobe na slovenskem ozemlju, izsledke pa je objavil v knjigi Sijaj železa. »Potrdili smo, da se je v Bohinju uporabljala vrhunska tehnologija tistega časa ter da so noriško železo in jeklo delali tudi v Bohinju, ki je bil del Norika in svetolucijske kulture. Delali so ga starodavni Bohinjci, ki so govorili podobno, kot še vedno govorijo v Zgornji Bohinjski dolini,« je dejal Cundrič v pogovoru za Demokracijo. S tem je nedvomno pokazal, da ne moremo govoriti o slovenstvu kot o nečem, kar se je razvilo šele v 19. stoletju. Podobni raziskav se lotevajo tudi Jože Rant, Andrej Rant, Anton Perdih itd. Anton Perdih, kemik in univerzitetni profesor, je septembra 2020 gostoval na Radiu Ognjišče, kjer je govoril o nekaterih neverjetnih izsledkih svojih raziskav. V knjigi Izvor Slovencev in drugih Evropejcev Perdih navaja, da se ljudje, ki so bivali med zahodnim delom Alp in Vzhodnimi Karpati, niso v večjem valu selili že vsaj 7500 let, kar kažejo raziskave na našem genskem materialu. Prav ti podatki precej spreminjajo naše védenje o izvoru in razvoju človeštva. Po znanstvenih raziskavah so se od skupnega prednika s šimpanzi naši predniki ločili že pred okoli 13 milijoni let. Človeku podobna bitja so živela po Evropi že pred okoli 9 in tudi več kot 7 milijoni let. Razvoj človeštva pa je potekal v zmernem pasu Evrazije in ne v Afriki, je zapisal Perdih. Neandertalci so nastali pred približno 400 tisoč leti v zahodni Aziji, prav ta čas se ujema s sledovi človekovega delovanja v Evropi, čeprav so neandertalci tja prišli pred 130 tisoč leti.
Neutemeljeni očitki znanstveniku
V oddaji je Perdih, ki je med drugim gostoval tudi v oddaji Beremo na Nova24tv, tudi spomnil na to, kako nam genetski podatki kažejo, da so prvi znani ljudje naše vrste nastali pred okoli 230.000 leti. »Pred okoli 68.000 leti je bilo človeštvo skoraj iztrebljeno. Zgodila se je velika kataklizma, padec meteorja v Tihi ocean, ki je povzročil 15 kilometrov velik val. Ta je zatem izbrisal večino življenja z našega planeta, razen v Evropi v Alpah do Karpatov in na Balkanu, v višjih predelih Afrike in morebiti po nekaterih višavjih v Aziji. Iz tu preživelih ljudi so pred okoli 43.000 leti nastali tudi ljudje, ki jim pravimo prvotni Evropejci. Mednje spada skoraj tretjina Slovencev in četrtina Slovenk. Drugi so potomci kasnejših prišlekov iz Azije, katerih predniki pa so prišli tja iz Evrope.« Perdiha so ob tem vprašali, ali so to nevarne teorije. »Seveda so nevarne, a samo za dogmatike, ki ne sledijo razvoju znanosti.« Predvsem levičarji mu očitajo, da je naravoslovec, ki se ljubiteljsko loteva humanističnih tem in pri tem širi novo rasno teorijo. Vendar pa doktor kemijskih znanosti Anton Perdih ni ljubiteljski znanstvenik, ampak je objavil več kot 200 znanstvenih člankov in strokovnih prispevkov, je tudi soavtor štirih patentov. S svojimi znanstvenimi dognanji plava proti toku podobno kot nekateri drugi maloštevilni raziskovalci, ki svojo drugačnost plačujejo z izključenostjo in ignoranco.
Zakaj se bojijo inštituta
Dovolj za modre? Da ima sedanja vlada več posluha za to kot vse prejšnje, dokazuje tudi to, da je premier Janez Janša lani v Bovcu napovedal ustanovitev inštituta za staroselstvo, na kar so takoj panično reagirali v Mladini, češ gre za nov poskus retuširanja zgodovine. Seveda pri tem ne gre za neznanje, ampak bolj za kljubovanje tudi iz značilne politikantske žlehtnobe, ko vprašanje staroselstva kaj hitro povežejo z Janševo knjigo »Noriško kraljestvo« in ob tem spustijo veliko količino žolča in žvepla. Zato je tudi okroglih miz na ravni najvišjih znanstvenih institucij o slovenskem izvoru zelo malo, če pa že so, so po navadi ugrabljene, na njih pa imajo glavno besedo tisti, ki se sploh nimajo za Slovence ali pa izvor utemeljujejo s slovenskim jezikom. Navsezadnje tudi s tem namenom odpiramo novo rubriko, ki bo osvetlila prikrita in zamolčana dejstva o izvoru slovenskega naroda.
