Predsednik SD Dejan Židan je kot minister za kmetijstvo izbranim medijem – posebej izstopa Pro Plus, izdajatelj programov POP TV in Kanal A, ki je pol milijona evrov prejel samo v akciji Naša super hrana – plačeval milijonske promocijske kampanje.
Skozi promocijske kampanje naj bi po mnenju naših informatorjev denar odtekal tudi za promocijo Židanove stranke SD. Za to pa so morali denar prispevati tudi kmetje, pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo. Zakon kot zavezanca za plačilo prispevka opredeljuje tako kmeta kot kupca.
Ministrstvo za kmetijstvo, ki ga danes vodi ministrica Aleksandra Pivec iz kvote stranke DeSUS, smo zaprosili za podatke o oglaševanju v letih 2015, 2016, 2017 in 2018, ko je ministrstvo vodil Židan. Zaprosili smo tudi za seznam vseh medijskih projektov, podobnih zdaj že razvpitemu projektu Naša super hrana, pri katerem je Židanovo ministrstvo posel izvedlo prek zunanjega izvajalca, agencije Futura DDB, ki jo poznamo zlasti po razvpiti maketi drugega tira, ki jo danes preiskuje policija, saj naj bi se bila prek nje financirala stranka SMC.
Publika za meso in mleko ženske med 25 in 55
V okviru projekta Naša super hrana je kmetijsko ministrstvo od leta 2016 do leta 2018 doslej za plačila medijskim hišam porabilo 1.620.853,75 evra, pri čemer, kot smo že pisali, jasnih meritev, kakšne učinke ima kampanja, ni. Čudno luč na porabo denarja, h kateremu so morali prispevati tudi kmetovalci (z ministrstva sporočajo, da je bilo javnih sredstev vsaj 40 odstotkov, preostalo pa je prispeval sektor pridelovalcev in predelovalcev), pa v luči namigov, da je Židan s tem denarjem plačeval tudi kampanjo svoje stranke SD, meče tudi dejstvo, da ministrstvo natančnih podatkov, kaj so skozi posamezne zneske plačevali, do danes še ni predstavilo. Posebej, če bi se izkazalo, da je Židan v kampanjo stranke SD prelival tudi denar pridelovalcev in predelovalcev.
So pa na ministrstvu razkrili, da so medije, ki so jih najeli za kampanjo, pri projektu Naša super hrana izbirali “glede na doseg izbrane ciljne skupine”. Pri tem so zapisali, da so bili ciljna skupina za mleko in meso “nakupni odločevalci in še posebej ženske, stare med 25 in 55 let”.
Od lokalnih medijev denar le za pomurske
Židan je kot minister za kmetijstvo v letih od 2015 do 2018 skupaj 170 tisoč evrov porabil še s postavke, ki so jo poimenovali “Sredstva po medijih iz namena informiranja in promocije dejavnosti ministrstva”. Pogled v specifikacijo pa pokaže, da je na njej neproporcionalno veliko medijev iz krajev, kjer je na volilnih listkih Židanovo ime – iz Pomurja.
Vir: MKG
Na seznamu so Radio Murski val, v programu katerega najdemo denimo rubriko Pomurec/ka meseca, Agencija Idea s sedežem na Kocljevi ulici v Murski Soboti, oglasnik Vau, ki ga izdaja družba Pro Mundus iz Lendavske ulice v Murski Soboti, TV AS s polnim imenom TV AS, Murska Sobota, ki ga izdaja družba Prak s sedežem na Gregorčičevi ulici v Murski Soboti, in TV Idea, ki je znana po sloganu Osrednja pomurska televizija, sedež pa ima tako kot Agencija Idea na Kocljevi ulici v Murski Soboti.
Za promocijo podeželja ni ostalo prav veliko
Kar nekoliko nenavadno pa se po zdravorazumski logiki zdi, da je bilo v obdobju med letoma 2015 in 2018 za program razvoja podeželja, ki ga imenujejo tudi Mreža za podeželje, namenjenega več kot dve tretjini manj denarja kmetijskega ministrstva, kot je bilo prej omenjenih sredstev za informiranje in promocijo dejavnosti ministrstva.
Tudi sicer so programi za razvoj podeželja po podatkih, ki so jih posredovali z ministrstva, finančno znatno skromnejši od proračunov za promocijske aktivnosti in oglaševanje. Proračun za slednje je v letih 2015 in 2016 znašal 320.000 evrov, za razvoj podeželja, ki je, sodeč po zapisanem, financiran iz skladov EU, pa nekaj evrov več kot petnajst tisoč evrov. Leta 2017 je proračun za promocijo in oglaševanje znašal še 60 tisoč evrov več, za programe za razvoj podeželja pa več kot desetkrat manj, 30.208,97 evra. Leta 2018 je znesek za promocijo in oglaševanje narasel na 430 tisoč evrov, program za razvoj podeželja pa se je finančno skrčil na 20.685,69 evra. Stvar prioritet najbrž.
Strma rast proračunov za promocijo
Na ministrstvu so podatkom o celoletnih proračunih za marketing in piar priložili še eno preglednico, iz katere je razvidno, kako enormne vsote se porabljajo za promocije. Kako so denar porabljali in v katerih medijih, v specifikacijo niso zapisali. So pa zapisali: “Poraba sredstev po letih smo za namen informiranja in promocije kmetijskih in živilskih proizvodov ter z dodanim obveznim prispevkom sektorja mleka in sektorja mesa porabili, kot je prikazano v spodnji tabeli. Iz te tabele je razvidna poraba sredstev po letih 2015 do 2018 in virih, ki se ločijo na javna (vir: proračun) in sektorska sredstva (vir: namenska postavka).”
Zamolčane številke jabolčne kampanje
Na seznam medijskih projektov kmetijskega ministrstva v obdobju med letoma 2015 in 2018, za katerega smo zaprosili, sta se dva uvrstila zaradi embarga s strani Rusije. Tako so vsaj pojasnili na kmetijskem ministrstvu. Prvi je projekt iz leta 2015, ki so ga poimenovali “Eno lokalno jabolko na dan”, namen promocije pa je, kot so zapisali: “Spodbuditi poseganje po lokalnih jabolkih zaradi poplave jabolk iz uvoza ob uvedbi embarga Rusije.” Koliko so v okviru te jabolčne promocije porabili denarja, na ministrstvu za kmetijstvo niso povedali. Sporočili so le, da so medije izbirali glede na doseg izbrane ciljne skupine, ki so jo opredelili tako ohlapno: “splošna javnost (nakupni odločevalci)”.
Drugi projekt, ki je bil deležen medijske kampanje zaradi ruskega embarga, so poimenovali Lokalno mleko. Časovno je bil uvrščen v leto 2015, na ministrstvu pa ga utemeljujejo: “Zaradi embarga Rusije na izvoz hrane iz EU na ruski trg in ukinitve mlečnih kvot so se pojavili viški mleka in mlečnih izdelkov na trgu EU in posledično velik pritisk na cene mleka v Sloveniji. Zato je MKGP med 25. oktobrom in 11. novembrom 2015 izvajal TV-kampanjo informiranja in osveščanja potrošnikov o prednostih uživanja lokalnega mleka in mlečnih izdelkov, v katerih je sporočal o ponudbi lokalnega mleka, pridelavi lokalnega mleka, o vplivu domače porabe hrane na ohranjanje delovnih mest ter o pomenu zmanjševanja uvoza mleka na račun lastne proizvodnje.” Za kampanjo Lokalno mleko je bilo porabljenih za zakup medijskega prostora skupaj 51.737,83 evra. Razdelili so jih takole: 36.398,98 evra na Pro Plus, 8.633,85 evra na RTV Slovenija, 4.884,00 evrov na Antena TV, 1.821,00 evrov pa na CAS media.
Anamarija Novak
(Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija, 25. aprila 2019.)
