Varuh človekovih pravic nadaljuje preverjanje očitkov o prisilnem vračanju tujcev, ravnanje policistov pri obravnavi migrantov pa bo pod drobnogled vzel tudi UNHCR. Na notranjem ministrstvu medtem očitke zavračajo, ministrica Vesna Györkös Žnidar pa je opozorila tudi na domnevno sporno delovanje nekaterih nevladnih organizacij.
Predstavniki varuha in notranjega ministrstva so se namreč na današnjem delovnem sestanku pogovarjali o očitkih na račun dela policije pri obravnavi tujcev. V javnosti so se namreč pojavili očitki, da policisti na Hrvaško nezakonito vračajo tujce, ki naj bi podali namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito v Sloveniji.
Ker preverjajo vse očitke o domnevnih kršitvah človekovih pravic, so po besedah varuhinje Vlaste Nussdorfer “stopili v akcijo” in zahtevali odgovore pristojnih. Že avgusta so izdali vmesno poročilo, v katerem so ugotovili pomanjkljivosti pri postopkih obravnave tujcev, sklepne ugotovitve pa bodo strnili v končnem poročilu.
Namestnik varuhinje Ivan Šelih je spomnil, da so že junija nenapovedano obiskali policijski postaji Črnomelj in Metlika. Pregledali so dokumentacijo in v njej pogrešali skrbnejše zapise obravnave osebnih okoliščin tujcev, ki bi omogočili nadzor nad obravnavo posameznih primerov. Po njegovih besedah niso mogli “ne potrditi ne zanikati” izjav tujcev o prisilnem vračanju, zato nadaljujejo z obiski posameznih policijskih postaj.
Če so ob junijskih obiskih lahko le pregledali obstoječo dokumentacijo, pa na obiskih, ki jih trenutno izvajajo, spremljajo postopke policistov s tujci. “Na osnovi teh obiskov bo mogoče povedati kaj več,” je napovedal.
Pri varuhu so v vmesnem poročilu opozorili tudi na dvoumno navodilo policistom o obravnavi tujcev, ki govori o mešanih patruljah s slovenskimi in hrvaškimi policisti. Iz navodila bi bilo namreč mogoče razumeti, da slovenski policist lahko ne upošteva izražene namere tujca, da bo v Sloveniji zaprosil za azil, pač pa obravnavo prepusti hrvaškemu kolegu.
Po Šelihovih besedah je bilo to navodilo nejasno, so pa v pogovorih s policisti ugotovili, da če se mešana patrulja nahaja na slovenskem ozemlju, tujce obravnavajo slovenski policisti.
Po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica pa je navodilo popolnoma jasno. Kot je dejal, mešane patrulje pretežno delujejo na mejni črti, policista v takšni patrulji, ki vseskozi prehajata mejo, pa ne ugotavljata vsakič posebej, “ali sta pol metra levo ali desno”. Protokol med državama v takšnih primerih dovoljuje, da obravnavo tujca prevzame ena ali druga stran. To pa po njegovih besedah nikoli ne pride v poštev v notranjosti države, na nesporno slovenskem ozemlju.
Vse očitke o nezakonitem vračanju tujcev je zavrnila tudi ministrica za notranje zadeve, ki opravlja tekoče posle, Györkös Žnidarjeva. “Z vso gotovostjo in odgovornostjo lahko zatrdim, da policija ne izvaja skupinskih izgonov tujcev iz države,” je poudarila in dodala, da vračanje tujcev na Hrvaško poteka v okviru zakonsko predvidenih postopkov.
Da tujcem ne odrekajo pravice do mednarodne zaščite, po njenih besedah pritrjujejo tudi statistični podatki, saj je bilo v letošnjem letu vloženih več kot 2100 prošenj za mednarodno zaščito. Je pa ob tem opozorila, da se soočajo z očitnimi zlorabami azilnega postopka. Velika večina tujcev, ki izrazijo namero za vložitev prošnje, in tudi prosilcev za azil, namreč samovoljno zapusti azilni dom, kar pomeni, da jim Slovenija predstavlja zgolj vmesno točko na poti do končnega cilja.
Györkös Žnidarjeva sicer ne nasprotuje, da so postopki policije pod drobnogledom. Tako se tudi z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce (UNHCR) dogovarjajo za neposreden monitoring policijskih postopkov na najbolj obremenjenih policijskih postajah.
Moti pa jo, da se “bolj kot ugotovitvam MNZ in policije verjame izjavam drugih subjektov, nevladnim organizacijam in tujcem”. Ob tem je opozorila na po njenem mnenju izrazito sporno delovanje nekaterih nevladnih organizacij.
Tako naj bi ena izmed njih policijskim postajam napovedovala prihode skupine tujcev, skupaj z njihovimi imeni in priimki, ki bodo zaprosili za mednarodno zaščito. Nato pričakujejo, da jim policija poroča o vsakem posameznem primeru, policisti pa so bili ob tem deležni tudi groženj s kazenskimi ovadbami. Ministrica sicer ni želela izpostaviti imena te nevladne organizacije, saj želi, kot je dejala, le opozoriti na škodljivost in nedopustnost takšnih ravnanj.
Seveda gre pri tem za globalistični napad na suverenost slovenske policije in Republike Slovenije, ki si ga naša država ne bi smela privoščiti. Le kdo daje UNHCR. pravico, da se vtika v delo suverene države?
T. i. varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pa naj rešuje težave domačega prebivalstva, ki jo plačuje in ne tujcev, ki bi radi živeli na naš račun!
