Poslanska skupina SDS je na predsednika odbora za pravosodje naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi obravnavali ukrepe za kakovostno in odgovorno delo ter izboljšanje položaja Sodnega sveta Republike Slovenije, so sporočili iz SDS.
“Sodni svet RS je strokovna institucija, ki ji je zaupana odgovorna naloga glede kadrovanja v sodstvu, varovanja samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti. Sodni svet sestavlja 11 članov. Pet članov izvoli Državni zbor RS na predlog predsednika republike izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, šest članov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Sodni svet RS je z zakonom o sodnem svetu, ki se je začel uporabljati 20. novembra 2017, prvič dobil samostojen predpis, ki je sistemsko uredil njegov položaj, pristojnosti in vlogo. “Naj ob tem spomnimo, da so v začetku junija 2013 tedanji predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, tedanja predsednica Vlade Republike Slovenije in tedanji minister za pravosodje podpisali zavezo, kjer je bilo posebej poudarjeno, da morajo predsedniki sodišč ustvarjati kulturo odgovornosti in transparentnosti, ki vzpodbuja odprtost delovanja sodišč javnosti, s čimer bi se dvignilo tudi zaupanje javnosti v sodstvo. Za izboljšanje zaupanja v sodstvo, neodvisnosti, nepristranskosti, odgovornosti in kvalitete sojenja lahko največ stori sodstvo samo.”
“V zvezi z vprašanjem zaupanja v sodstvo, preglednosti, kakovostnega in odgovornega dela Sodnega sveta RS tako ne moremo spregledati odstopa dr. Verice Trstenjak, nekdanje generalne pravobranilke na Sodišču EU, kot članice sodnega sveta. V odstopni izjavi, s katero smo bili prek medijev seznanjeni konec decembra 2018, je slednja opozorila na težave pri delu sodnega sveta in na dejstvo, da trenutni položaj sodnega sveta v praksi po njeni oceni v celoti ne omogoča kakovostnega in odgovornega dela … Dr. Verica Trstenjak je v odstopni izjavi opozorila, da Sodni svet RS odloča o najpomembnejših predlogih za funkcije v sodstvu, pri čemer je potrebno vse vloge obravnavati vsebinsko poglobljeno in odgovorno: ‘Razgovori s kandidati za trajno sodniško funkcijo bi morali trajati približno uro, ne pa le 20 minut, upoštevaje, da ima sodni svet 11 članov, ki postavljajo vprašanja.’ V nadaljevanju je opozorila, da je obravnava druge pomembne problematike v bistvu nemogoča ali se ji ne posveti potrebne pozornosti (npr. obravnava poročila Sveta Evrope o stanju v sodstvu ali poročila 2018 EU Justice Scorboard, obravnava problematike spoštovanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča EU, problem nezaupanja sodstvu). Dr. Verica Trstenjak še meni, da bi morale biti seje sodnega sveta bolj pogoste in ne le dvakrat mesečno popoldan. Pogoji za delo pa primerni, da bi lahko člani kvalitetno odločali o vseh predlogih, pa tudi, da bi bila obravnava gradiva možna prej oziroma v krajših časovnih rokih, ne pa šele mesece po razpisu. Dr. Verica Trstenjak je v zgoraj omenjeni izjavi tudi opozorila: ‘Na seji je obravnavano več kot 2.500 strani gradiv, več kot 250 raznih priponk z gradivi, dnevni red pa preobsežen za predviden časovni okvir, dostop do gradiv elektronsko pogosto nemogoč zaradi tehničnih težav,’ in dodala, da odstopa kot članica predvsem, da opozori pristojne organe na neprimeren status, način dela, organizacijo ter materialne in druge pogoje za delo sodnega sveta in ker ne more prevzeti odgovornosti za odločitve, ki so sprejete v časovno neustreznem okviru, prav tako pa ne more niti posredno vplivati na izboljšanje stanja v sodstvu niti ne more prispevati h krepitvi zaupanja v sodstvu, saj za obravnavo te problematike ni časa. Po mnenju predlagateljev nujne seje je glede na vse navedeno v odstopni izjavi dr. Verice Trstenjak še toliko bolj potrebno opraviti razpravo o položaju Sodnega sveta RS ter o ukrepih za kakovostno in odgovorno delo.”
Poslanke in poslanci SDS zato predlagajo, da odbor za pravosodje po končani razpravi sprejme naslednja sklepa:
– Odbor za pravosodje predlaga ministrstvu za pravosodje, da v sodelovanju z Vrhovnim sodiščem RS in Sodnim svetom RS v dveh mesecih pripravi poročilo o položaju Sodnega sveta RS z vidika preglednosti dela, kakovosti in odgovornosti dela s predlogi za izboljšanje položaja Sodnega sveta RS ter kakovosti, odgovornosti ter preglednosti dela Sodnega sveta RS in ga posreduje državnemu zboru.
– Odbor za pravosodje poziva Vlado Republike Slovenije in ministrstvo za pravosodje, da v roku dveh mesecev po posredovanju poročila iz prejšnje točke pripravi in določi predloge normativnih rešitev za izboljšanje položaja Sodnega sveta RS ter kakovosti, odgovornosti ter preglednosti dela Sodnega sveta RS.
