Slovensko sodstvo dobiva tudi zaušnice iz Evropskega sodišča za človekove pravice zaradi sojenj v nerazumnem roku, s čimer so kršene človekove pravice posameznikov. Ali ima Andreja Katič predvidene kakšne rešitve za ta problem?
Danes se je pred odborom za pravosodje na enem krajših zaslišanj doslej predstavila kandidatka za ministrico za pravosodje Andreja Katič, dosedanja ministrica za obrambo. Slovensko sodstvo je po njenih besedah neodvisna veja oblasti, ki ji je zaupano nepristransko sojenje brez nepotrebnega odlašanja, pri čemer dodaja, da na delovanje sodne uprave vpliv tudi zunanji dejavniki – med drugim zakonodaja.
Katičeva je ob svoji predstavitvi spregovorila tudi o pregonu gospodarske kriminalitete in kako le-tega izboljšati. Pri tem je na vprašanje poslanca Dejana Kaloha, ali bi specializirano sodišče pripomoglo k pregonu bančnega kriminala, odgovorila, da ustanovitev takšnega specializiranega sodišča po njenem mnenju ni smiselna, saj da naj bi bil pripad takšnih zadev premajhen. Ob tem spomnimo, da je ustanovitev takšnega sodišča v sklepu, ki ga je potrdil tudi pretekli mandat Državnega zbora, predlagala tudi preiskovalna komisija, ki je preiskovala zlorabe v slovenskem bančnem sistemu.
Katičeva je ob vprašanjih poslank in poslancev še navedla, da bo eno od mest državnega sekretarja zasedla Dominika Švarc Pipan, ki se je nekaj časa omenjala tudi kot morebitna kandidatka za ministrico. Kdo bo drugi državni sekretar, pa Katičeva še ni povedala.
Ob zaslišanju so na kandidatko za ministrico za pravosodje poslanci in poslanke SDS naslovili vrsto vprašanj, poudarili pa so tudi nekatere ključne slabosti slovenskega pravosodnega sistema.
Poslanka SDS Eva Irgl je ob zaslišanju poudarila, da je Andreja Katič kot ministrica za obrambo Slovensko vojsko zapustila v katastrofalno slabem stanju. »Se vam zdi primerno, da s takšno zapuščino prevzemate položaj ministrice za pravosodje? Gre namreč za izjemno občutljiv resor, kjer se posega na različne nivoje družbenega življenja,« je bila kritična poslanka. Ob tem je še poudarila, da je Katičeva kot obrambna ministrica predlagala zakon, za katerega je Zakonodajno pravna služba DZ povedala, da je v nasprotju z Ustavo RS. » Vsak minister mora spoštovati slovensko ustavo in zakonodajo. Ali boste tudi kot pravosodna ministrica predlagala zakonodajo, ki ne bo v skladu s slovensko ustavo?« se je vprašala poslanka.
Nadalje je poslanko zanimalo, kako ocenjuje delovanje Sodnega sveta in predvsem dejstvo, da Sodni svet v Državni zbor ne pošilja dovolj utemeljenih predlogov za imenovanje novih sodnikov. »Na Mandatno-volilni komisiji smo vedno znova opozarjali, da nam Sodni svet pošilja ne dovolj utemeljene predloge za nove sodnike in da bi moral bolj odgovorno ter vsebinsko pripraviti obrazložitve kandidatov za sodnike na podlagi meril, ki so si jih sami postavil. Poslanci, ki potrjujemo mandate sodnikov, imamo o njihovih profesionalnih izkušnjah in delu premalo podatkov, ali pa ti podatki niso celoviti,« je ob tem izpostavila poslanka Irglova, a s strani Katičeve dobila odgovor, da se predloge za sodnike s strani Sodnega sveta kot pravosodna ministrica ne namerava vmešavati, saj da to ni njena pristojnost.
Eva Irgl_ pravosodje_tvit
Poslanko Evo Irgl je tudi zanimalo, ali je kandidatka za ministrico sodelovala pri pripravi koalicijskega sporazuma, saj da v koalicijski pogodbi ni nobenega govora o tem, na kakšen način preganjati gospodarski in bančni kriminal. »Govorite na sploh o učinkovitosti in kakovosti dela, ničesar pa ne poveste o kakovosti in odgovornosti sodnikov in tožilcev,« je ocenila poslanka. V nadaljevanju je izpostavila tudi dejstvo, da v SDS že dlje časa opozarjamo na neprimerno kadrovanje v pravosodju, kjer so na položajih posamezniki, ki so v preteklem režimu grobo kršili človekove pravice, sedaj pa zasedajo visoke položaje. » Ali se vam to zdi pravično in prav?« je zanimalo poslanko SDS, ki je obenem opozorila tudi na zlorabe znotraj pravosodnega sistema za politične namene. »Na Komisiji za človekove pravice smo tudi dokazali, da so se človekove pravice kršile določenim posameznikom in da je pravosodje dejansko bilo zlorabljeno za politične namene, zato me zanima, kaj menite o tem ravnanju in ali menite, da je sodni sistem preveč politiziran?« je kandidatko povprašala poslanka, a ostala brez konkretnega odgovora.
»V koalicijskem sporazumu ste navedli, da boste prenovili zakonodajo in zagotovili učinkovitejše delovanje protikorupcijske komisije, pa me zanima, kako se nameravate tega lotiti? Kaj bo izhodišče sprememb? Bo to že pripravljen zakon s strani mag. Klemenčiča? Ali nameravate k razpravi o spremembah zakona povabiti KPK, ki se je zakon dotika, česar vaš predhodnik mag. Klemenčič ni storil?« je še zanimalo poslanko.
Eva Irgl je spregovorila tudi o problematiki spoštovanja človekovih pravic v sodnih postopkih. »Slovensko sodstvo je nedavno ponovno dobilo zaušnico s strani Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je ponovno razsodilo, da je Slovenija kršila 6. Evropske konvencije o človekovih pravicah,« je opozorila poslanka, ki je ob tem spomnila, da je omenjeno sodišče v eni izmed svojih analiz tudi zapisalo, da je ESČP iz Slovenije prejelo več kot 8400 tožb in v kar 94% primerov je bila Slovenija obsojena. »Največ ugotovljenih kršitev je bilo zaradi kršitev sojenja v razumnem roku in zaradi neuresničevanja pravice do učinkovitega pravnega varstva, zato me zanima, kaj boste naredili na področju kršitev človekovih pravic v sodnih postopkih?« je vprašala poslanka.
Nenazadnje je Eva Irgl še opozorila na problematiko založenih oporok, s čimer je bila javnost seznanjena v letu 2016. »Založenih je bilo prek 4000 oporok, a do sedaj za to še nihče ni odgovarjal, čeprav je tudi varuhinja človekovih pravic večkrat povedala, da je takšno ravnanje sodstva bilo povsem neprimerno in da so bile s tem kršene človekove pravice mnogim ljudem,« je spomnila poslanka, ki jo je obenem še zanimalo, ali bodo pod ministrovanjem Katičeve posamezniki odgovarjali za povzročeno škodo in kakšne rešitve bi bilo potrebno dodatno sprejeti, da do takšnih zadev ne bi več prihajalo.
Dejan Kaloh_ pravosodje_tvit
Poslanec SDS Dejan Kaloh pa je uvodoma izpostavil, da je koalicijska pogodba zanj zgolj nek povprečen PR izdelek, z vrsto puhlic in nedorečenih konkretnih ukrepov. V nadaljevanju pa ga je zanimalo, ali se bo odprla celotna baza objave sodb, da se bo videlo, kateri so vsi akterji – sodniki, tožilci, odvetniki v nekem postopku in da se bi lahko potem delalo tudi vzorčenje. »Tudi, če je kak sodnik pristranski, nestrokoven, koruptiven, bi to hitro lahko ugotovili,« je prepričan Dejan Kaloh, ki meni, da bi takšne vrste pravosodni Supervizor pripomogel k transparentnosti pravosodja.
»Konkretno pa me zanima tudi pomanjkanje sodnih izvedencev in tolmačev. Vemo, katerih tolmačev in za kateri jezik trenutno primanjkuje, zato me zanima, kako nameravate kot kandidatka k temu problemu pristopiti?« je še vprašal Dejan Kaloh, a prejel zgolj odgovor, da se to rešuje v okviru razpisov. Tudi Anja Bah Žiber je izpostavila problem pomanjkanja izvedencev na področju psihiatrije in pedopsihiatrije in dodala, »ni problem v razpisih, problem je v tem, da se nihče na to ne prijavlja, zato želim vedeti, kako boste to okrepili, da bo med izvedenci mogoče izbirati, ne pa, da jih bomo imeli samo za prst ene roke.« Katičeva na vprašanje konkretneje ni odgovorila.
Anja Bah ŽIbert_pravosodje_tvit
Poslanka SDS Anja Bah Žibert pa je v svoji razpravi še izpostavila, da jo skrbi zapuščina, ki jo Katičeva pušča na ministrstvu za obrambo. »Vrstijo se odhodi, socialna slika je katastrofalna, Slovenska vojska je v negotovosti,« je naštevala poslanka, ki se boji, da se bo podobno dogodilo v pravosodju, ko bo Katičeva prevzela omenjeni resor.
