Očitno se je kamniški župan Marjan Šarec v hrepeneči želji, da čimprej postane prvi mož vlade, pa četudi le za kratek čas, nekoliko “zaštrikal” v svojem načrtu. V ponedeljek je namreč v velikem zanosu napovedal, da pričakuje, da bo v ponedeljek seja DZ, na kateri bosta izvoljena mandatar, pri čemer je imel v mislih sebe, in novi predsednik DZ Dejan Židan, ki bi nadomestil prvaka NSi Mateja Tonina. Šarec več kot očitno ne razume, da bi takšna naglica pri zamenjavi vodje Državnega zbora RS lahko povzročila politično nestabilnost, saj Tonin od izvolitve še sploh ni izvolil podpredsednikov. Nepoznavanje prava oziroma poslovnika državnega zbora škodi, pravi latinski pregovor.
Več kot očitno je, da je Šarec naredil napako, ko je za prihajajoči ponedeljek napovedal, da bo Tonin odstopil s položaja predsednika Državnega zbora RS, koalicija šestih strank pa bo na njegovo mesto izvolila sedanjega kmetijskega ministra Dejana Židana. Tonin je namreč ob izvolitvi izjavil, da bo odstopil v primeru, če pride do nastanka nove večinske koalicije, sledu o njej pa trenutno niti slučajno ni. Ni pa to poglavitni razlog, zakaj Tonin ne bo odstopil in Židan ne bo izvoljen v časovnem okviru, ki si ga je zamislil Šarec. Toninov odstop bi namreč lahko privedel do politične nestabilnosti, ker bi ostali brez vodje parlamenta, to pa bi lahko celo škodilo pri procesu sestavljanja vlade.
Poslovnik državnega zbora sicer določa, da lahko funkcionarji, izvoljeni s strani državnega zbora, odstopijo kadarkoli. Glede na to, da Tonin trenutno še nima podpredsednikov, bi moral odstopno izjavo poslati sam sebi, izvoljene poslance pa o tem obvestiti na naslednji seji državnega zbora, kjer bi mu s seznanitvijo funkcija prenehala. Teoretično bi bilo mogoče, da bi se v ponedeljek pričel postopek imenovanja novega predsednika Dejana Židana, a pri tem nastopi težava. Poraja se vprašanje, kdo bi bil tisti, ki bi vodil postopek izvolitve novega predsednika in državni zbor?
Državni zbor bi ostal brez vodstva
Postopek izvolitve je namreč v rokah predsednika ali podpredsednika državnega zbora. Glede na to, da trenutno podpredsednikov še ni, bi ob odstopu predsednika Mateja Tonina državni zbor ostal brez vodstva. Ni povsem jasno, če bi lahko morebiti v tem primeru vodenje prevzel najstarejši poslanec Peter Jožef Česnik iz SAB, saj je vodenje s strani najstarejšega poslanca predvideno le za čas takoj po volitvah, ko je parlament v procesu konstituiranja. V primeru, če v državi ne bi bilo več nikogar, ki bi vodil državni zbor, bi se znašli v nekakšni krizi, saj ne bi bilo mogoče nadaljevati s postopki imenovanja vlade.
Iz tega razloga so se celo v vrstah stranke SD strinjali, da je naglica Šarca pretirano ambiciozna, hitra izvolitev mandatarja in vodje državnega zbora pa napaka. Trenutno je še nejasno, kdaj bi se lahko Židan zavihtel na vrh državnega zbora, več kot očitno pa je, da bi moral Šarec najprej poskrbeti za izvolitev vsaj enega izmed podpredsednikov državnega zbora, da bi bilo mogoče njegov načrt uveljaviti tudi v praksi.
Matej Tonin je bil na funkcijo predsednika državnega zbora izvoljen 22. junija, po tem, ko so bili potrjeni mandati izvoljenih poslancev. Njegova izvolitev z 80 glasovi za je pomenila uradno konstituiranje novega državnega zbora. Proti so bili le iz vrst Levice, ker je bil po prepričanju Petra Jančiča tedaj Tonin s Šarcem v pogovorih za sestavo koalicije, kar pa bi pomenilo, da bi bila Levica zgolj obrobna opozicijska stranka. Sicer je res, da je z izstopom Tonina iz pogajanj s Šarcem situacija povsem drugačna, a je ob tem potrebno opozoriti na to, da je Levica za predlog Židana kot novega predsednika državnega zbora izvedela šele iz medijev in ne na pogajanjih s peterico strank, kar pa Levici zagotovo ne more biti po godu. Pri tem pa je pri Šarcu pod velikim vprašanjem delovanje manjšinske vlade tudi v primeru, če se članstvo Levice izreče za sodelovanje z manjšinsko vlado. V igri je le preveč strank in nasprotujočih si interesov, Šarec pa je daleč od izkušenega političnega mačka.
