Kar enajst ur so trajala sobotna koalicijska pogajanja, ki jih vodi predsednik LMŠ Marjan Šarec. Po sestanku s predsedniki SD, SMC, NSi, DeSUS in SAB je bil z izplenom zadovoljen, saj je vsebina koalicijske pogodbe v večji meri usklajena. Kot je dejal, ima občutek, da bi se tudi NSi lahko odločila za interni referendum o vstopu v koalicijo.
“Z izplenom smo lahko kar zadovoljni. Bilo je zelo naporno, vsak je imel kje kakšne zadržke. Šli smo čez celotno besedilo pogodbe, v ponedeljek pa bodo delovne skupine na določenih področjih opravile še dodatno delo,” je Šarec v izjavi novinarjem uro pred polnočjo strnil vtise po sestanku.
Razkril je, da so bolj ali manj zaprli nekatera področja, ki so bila za stranke sicer prioritetna, torej zdravstvo, davke, pokojnine in šolstvo. Še ne povsem dorečena pa ostajajo nekatera obrambno-varnostna ter vprašanja s področja okolja in prostora. Zato se bodo v ponedeljek znova sešle strokovne delovne skupine, ki bodo poskušale uskladiti za zdaj še odprte zadeve.
Pojasnil je, da vsebinskih razhajanj tudi tokrat ni bilo le z NSi, ki je v ponedeljek jasno povedala, da s takratnim predlogom koalicijske pogodbe ni bila zadovoljna. Ker je akterjev veliko, so pogajanja naporna, a po Šarčevi oceni je boljše več napora v usklajevanje vložiti zdaj kot imeti težave po tistem, ko je vlada že sestavljena.
Tokrat so vendarle odprli tudi razpravo o kadrovski sliki morebitne bodoče vlade, a niso dorekli še niti razreza ministrskih mest po strankah niti niso omenjali imen ministrskih kandidatov, je zatrdil Šarec. Dejal je, da si bodo naslednji teden za ta vprašanja še vzeli čas za razmislek, bodo pa tudi tu morali “opraviti test kompatibilnosti in strinjanja s ponujenimi kadri”.
O ključu, po katerem naj bi LMŠ dobila pet ministrskih mest, SD in SMC po štiri, NSi 3, SAB in DeSUS pa po dve, pa je Šarec odgovoril le, “da to ni nogomet”, pač pa “je to vse še stvar pogajanj”.
Prvak SD Dejan Židan je pred sestankom povedal, da je SD “ponujeno toliko ministrstev, kolikor ji jih glede na rezultate volitev pripada”, a dodal, da kadrovski razrez zanje ni tako pomemben in da oblikovanje koalicije “v tem pogledu zaradi SD ne bo ogroženo”.
Informacij o željah in ponudbah je sicer v minulih tednih v javnosti zaokrožilo že kar nekaj. V SMC denimo ne skrivajo, da si želijo mesto predsednika DZ za predsednika svoje stranke Mira Cerarja. Še največ različnih možnosti pa je neuradno slišati o tem, kaj naj bi ponudili predsednici SAB Alenki Bratušek – od možnih ministrskih mest za finance in zdravje do mesta podpredsednice vlade za koordinacijo več resorjev pa nazadnje do mesta ministrice na novem ministrstvu za digitalizacijo.
Šarcu se sicer, kot je bilo razbrati, pretirano ne mudi, saj je dejal, da bo prihodnji teden čas, ko bo na potezi relativni zmagovalec minulih volitev, torej prvak SDS Janez Janša, od katerega predsednik republike Borut Pahor do četrtka pričakuje odgovor o tem, ali bo sprejel mandatarsko kandidaturo. “Prav je, da mu ta čas pustimo, da poskusi pridobiti partnerje,” je dejal.
Vabilo na pogovore je za ponedeljek dobila tudi LMŠ, a se jih po Šarčevih besedah “po vsej verjetnosti” ne bodo udeležili, saj “bi bilo nekoliko smešno”, da bi šli na pogovore k Janši, ko pa hkrati sami poskušajo sestaviti svojo koalicijo. “Potem bi lahko le vsak ven vzel svoj listič in pregledal, kdo jih ima več. Mislim, da to ne bi imelo smisla,” je bil slikovit prvak LMŠ.
Če bo Janša pri sestavljanju vlade neuspešen, pa se bodo odločali, kako naprej. Ob tem je Šarec dodal, da “morajo počakati do 23. julija”, ko se izteče prvi krog iskanja mandatarja, kot ga predpisuje ustava, torej krog, v katerem je edini predvideni predlagatelj mandatarja predsednik republike.
Na vprašanje, ali bo sam kot mandatarski kandidat poskušal vstopiti že v ta prvi krog, je Šarec namreč odgovoril: “Mislim, da ne, vsaj ne za vsako ceno, ker nikakor ne moremo biti že do 23. čisto usklajeni.” Pojasnil je, da morajo stranke opraviti še glasovanja in postopke na svojih organih. “Mandata pa ne bom sprejel, če ne bom imel podpisov poslancev za kandidaturo za mandatarja in podpisane koalicijske pogodbe ter dogovorjenega kadrovskega razreza,” je dodal.
Podpise poslancev bo zahteval tudi, če bi ga za kandidata za predsednika vlade v drugem krogu predlagal predsednik republike.
Prva bo o tem, ali je koalicijska pogodba dovolj dobro zastavljena, da gredo v preverjanje podpore članstva o sodelovanju s Šarcem, razpravljala NSi v ponedeljek. Šarec je ob tem dejal, da je to, kaj bodo naredili, stvar izvršilnega odbora NSi, sam pa ima občutek, da bi se za interni referendum lahko odločili, glede na to, koliko so naredili na pogajanjih doslej.
O morebitnem planu B pa bodo razmišljali šele, če bi se NSi odločila, da v koalicijo ne gre. V tem primeru bi bila pripravljena v pogovore s Šarcem namreč vstopiti tudi Levica, a bi to bržkone pomenilo znova korenit poseg v koalicijsko pogodbo.
