Piše: Janja Strah
Poleg svobode govora je pogoj za kakršne koli druge svoboščine – ekonomska svoboda. Slovenija se je po zadnjem merjenju indeksa ekonomske svobode uvrstila najviše doslej, na 32. mesto med 177 državami, in to kljub pandemiji novega koronavirusa, zaradi katere se je povprečje svetovne ekonomske svobode nekoliko zmanjšalo.
»Noben drug sistem se pri spodbujanju rasti in krepitvi človekovega razcveta ne more približati dosežkom prostotržnega kapitalizma. Neizpodbitna povezava med gospodarsko svobodo in blaginjo kaže, kaj lahko ljudje storijo, če imajo maksimalne možnosti za uresničevanje svojih interesov v okviru vladavine prava,« so ob objavi novega poročila o ekonomski svobodi v sporočilu za javnost zapisali v ameriški ustanovi Heritage Foundation, kjer indeks ekonomske svobode merijo že od leta 1995. »Vendar pa, kot zdaj opažamo po vsem svetu, ta svoboda ni nikoli zagotovljena in lahko izgine v trenutku,« so opozorili.
Slovenija se je po indeksu ekonomske svobode uvrstila na 32. mesto, tako visoko ni bila še nikoli. Med 45 državami v evropski regiji je na 22. mestu, njen skupni rezultat pa je tako nad regionalnim kot tudi svetovnim povprečjem. Zbrala je namreč 70,5 točke, s čimer se prvič uvršča v kategorijo »pretežno svobodnih« držav, ki je takoj za kategorijo »svobodnih«. Lani je Slovenija zbrala 68,3 točke, leto prej 67,8 točke … ob prvem merjenju pred 28 leti pa – 50,3 točke. Napredek je torej občuten! Za primerjavo: ekonomsko najsvobodnejša država na svetu Singapur je na novi lestvici zbrala 84,4 točke, zadnja, Severna Koreja, pa 3 (tri) točke.
Merjenje ekonomskih svoboščin
Ekonomska svoboda je temeljna pravica vsakega posameznika do nadzora nad svojim delom in lastnino. V ekonomsko svobodni družbi lahko posamezniki delajo, proizvajajo, porabljajo in vlagajo tako, kot želijo, vlade pa omogočajo prost pretok dela, kapitala in blaga ter se vzdržujejo prisile in omejevanja svobode prek normalnih ravni. Heritage Fundation ekonomsko svobodo meri s pomočjo 12 kvantitativnih in kvalitativnih dejavnikov, ki so razvrščeni v štiri širše kategorije: vladavina prava (lastninske pravice, integriteta države, učinkovitost sodstva), velikost sektorja država (izdatki države, davčna bremena, fiskalno zdravje), regulativna učinkovitost (poslovna svoboda, svoboda delovne sile in monetarna svoboda) in odprtost trga (svoboda trgovanja, svoboda investiranja, finančna svoboda). Vsakega od naštetih dejavnikov ovrednotijo od nič do sto točk, njihovo povprečje pa pomeni skupno oceno za posamezno državo.
Prednosti in pomanjkljivosti Slovenije
Med najbolje ocenjenimi kategorijami v Sloveniji je vladavina prava. Lastninske pravice so vatovane, vendar je njihovo uveljavljanje počasno. »Sodstvo je neodvisno, vendar so sodišča neučinkovita in imajo veliko zaostankov. Korupcija ostaja stalna težava. Majhna politična in gospodarska elita pripomore k pomanjkanju preglednosti pri javnih naročilih in razširjenemu kronizmu v poslovnem sektorju,« so med drugim ocenili raziskovalci. V kategoriji sektorja države se je Slovenija odrezala najslabše, saj jo bremenijo previsoki davki in visoka poraba sektorja država.
V kategoriji regulativne učinkovitosti se lahko pohvalimo z monetarno svobodo pa tudi s tem, da so stroški ustanavljanja novega podjetja izjemno nizki. Po drugi strani je še vedno okoli 35 odstotkov podjetij v lasti države ali pod njenim nadzorom, zaradi ovir pri odpuščanju zaposlenih pa trg dela ni dovolj dinamičen. In še kategorija odprtost trga: v Sloveniji imamo relativno odprt trg, večina sektorjev je odprta za tuje investicije, vendar pa je celotni sistem naložb premalo učinkovit. Finančni sektor, v katerem prevladujejo banke, ostaja razmeroma stabilen.
Posledice pandemije novega koronavirusa
Slovenija se torej lahko pohvali z monetarno svobodo, veliko prostora za napredovanje pa ima pri državni porabi. Tako kot večino sveta je tudi Slovenijo prizadela pandemija novega koronavirusa; zaradi omejitvenih ukrepov se je gospodarstvo leta 2020 skrčilo za 5,5 odstotka. Glede na striktnost vladnih ukrepov v zvezi s pandemijo je Slovenija med vsemi 177 državami uvrščena na 35. mesto.
Povprečna ocena svetovne ekonomske svobode je 60 točk, kar je 1,6 točke manj kot leto prej. Kot ugotavljajo pri Heritage Fundation, je eden glavnih razlogov za znižanje prav pandemija novega koronavirusa oziroma omejitveni ukrepi v zvezi z njim. In na to, da je Slovenija napredovala tudi v tem kriznem obdobju, smo lahko zelo ponosni.
Deset najbolj in deset najmanj ekonomsko svobodnih držav
Na lestvici indeksa ekonomske svobode so najviše države: 1. Singapur, 2. Švica, 3. Irska, 4. Nova Zelandija, 5. Luksemburg, 6. Tajvan, 7. Estonija, 8. Nizozemska, 9. Finska, 10. Danska.
Najniže na lestvici pa so: 168. Srednjeafriška republika, 169. Bolivija, 170. Iran, 171. Eritreja, 172. Burundi, 173. Zimbabve, 174. Sudan, 175. Kuba, 176. Venezuela, 177. Severna Koreja.
