Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Računsko sodišče je preverilo, ali je bilo Ministrstvo za delo v obdobju od 1. januarja leta 2014 do konca leta 2019 učinkovito pri zagotavljanju informacijske podpore delovanju centrov za socialno delo (CSD), ko je ministrstvo vodila Anja Kopač Mrak iz stranke SD. Ugotovili so vrsto pomanjkljivosti, spomnimo tudi, da v času njenega ministrovanja ni bilo narejenega nič v smeri izboljšanja situacije tudi na področju dolgotrajne oskrbe.
Računsko sodišče je med drugim tudi navedlo, da so že leta 2013 revidirali sistem odločanja o pravicah iz javnih sredstev in takrat zaključili, da ni bil učinkovit. K temu je pomembno prispevala neustrezno delujoča informacijska podpora delovanju CSD, zato so se revizorji v novi reviziji osredotočili na to področje. Računsko sodišče je prav tako ugotovilo, da je informacijska podpora uveljavljanju pravic iz javnih sredstev imela tudi vrsto tehničnih pomanjkljivosti, ki so motile delo centrov, po nepotrebnem obremenjevale zaposlene, predstavljale tveganje napak in celo tveganje varnosti informacij. Poleg tega so predloge predizpolnjenih standardnih dokumentov vsebovale pravne in vsebinske napake in nedoslednosti, ki so se prenašale v odločbe in druge dokumente, ki so jih izdajali centri. Ti so bili zato po oceni računskega sodišča vlagateljem, ki nimajo posebnih strokovnih znanj s področij družine, socialnih zadev in invalidskega varstva, težko razumljivi.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je leta 2018 pristopilo k reorganizaciji CSD, ki se je nanašala na 62 centrov in skoraj 2 tisoč zaposlenih. Pri tem pa ni uporabilo strukturiranega projektnega pristopa, zato ni vnaprej predvidelo vseh posledic reorganizacije na informacijsko podporo centrom in z njo povezanih stroškov. Z vidika informacijske podpore delovanju centrov z reorganizacijo ni doseglo predvidenih ciljev. Sodišče je tudi ugotovilo, da je bilo ministrstvo v revidiranem obdobju soodgovorno za pripravo vsaj 50 predpisov s področij družine, socialnih zadev in invalidskega varstva, ki so zahtevali nadgradnje informacijske podpore centrom. Ministrstvo je le v dveh primerih vnaprej predvidelo posledice sprememb predpisov na informacijsko podporo centrom, a tudi to v omejenem obsegu.
Med zahtevami Računskega sodišča je, da mora MDDSZ pripraviti načrte aktivnosti za strategijo bodoče informacijske podpore CSD, izboljšanje informacijske varnosti in za uporabo podatkov, ki nastajajo v informacijskih sistemih MDDSZ pri oblikovanju politik, programskih proračunov in predpisov. Ministrstvo za delo je bilo torej le delno učinkovito pri zagotavljanju informacijske podpore delovanju CSD v letih od 2014 do 2019. Celotno revizijsko poročilo je dostopno na naslednji povezavi.
Videti je, da je delo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v zadnjih letih, če ne celo desetletjih, šepalo na različnih področjih. Tudi domovi za starejše so že več kot desetletje eno najbolj podhranjenih in zapostavljenih področij. Epidemija je do potankosti razgalila dolgoletne težave s kadri in prostorsko stisko v domovih. Tako so na Ministrstvu za delo takoj ob nastopu mandata aktualnega ministra Janeza Ciglerja Kralja prioritetno začeli z aktivnostmi za čimprejšnjo zagotovitev dodatnih kapacitet za starejše in sicer s podelitvijo koncesij, z intenzivnim črpanjem evropskih sredstev in v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev. Zagotovili so skoraj 25 milijonov evrov za vlaganja v kapacitete starejših, skupno pa so zagotovili še 30 milijonov evrov v naslednjih dveh letih, kar je bistveno več kot v preteklih letih; med letoma 2014 in 2020 je pogodbena vrednost investicij znašala 2.101.296,02 evra.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo mnenje računskega sodišča podrobno preučilo in v 90 dneh predložilo odzivno poročilo. Napovedujejo tudi, da bo ministrstvo pri nadaljnjem delu upoštevalo navodila in priporočila sodišča. Na ministrstvu so v odzivu navedli, da se zavedajo kompleksnosti informacijskega sistema in zakonodaje na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev in družinskih prejemkov. Zato so ključni cilji, ki jih zasledujejo pod vodstvom aktualnega ministra prav poenostavitev postopkov odločanja, učinkovita izdaja informativnih izračunov in razbremenitev centrov za socialno delo.
