Piše: SLS
Spoštovana predsednica države, ga. Nataša Pirc Musar,
Slovenija je odločala o enem najbolj občutljivih zakonov zadnjih let – zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ker gre za izjemno občutljivo, vrednostno in čustveno polno temo, je bila komunikacija ob tem še toliko bolj pomembna. Zato v Slovenski ljudski stranki pozdravljamo Vašo izjavo, s katero ste poudarili pomen kulturnega dialoga. Hkrati se tudi strinjamo z Vašo oceno, da so mediji v času referendumske kampanje premalo pozornosti posvečali stroki. To se nam zdi zelo korektna ocena, saj ste verjetno s tem mislili na zdravstveno, psihiatrično, pravno, sociološko in druge stroke, ki so vse po vrsti opozarjale na izjemno negativne posledice za celotno družbo, zlasti njen najranljivejši del, če bi zakon obveljal. Zakon je bil k sreči zavrnjen, kar daje pomembno sporočilo nam vsem in nas opominja na pomen življenja in vrednosti življenja kot takega – ne glede na to, ali si zdrav ali bolan. Mene osebno pa je kot predsednico stranke SLS in zdravnico, ki dela z najbolj ranljivimi, prizadelo to, da smo kot družba sploh dopustili, da so se nasproti parlamentu in vladi morali postaviti starši odraslih otrok s posebnimi potrebami in invalidi, da so se borili dobesedno za svoje življenje in življenja najdražjih in bili proti (samo)usmrtitvi.
V Slovenski ljudski stranki si želimo, da bi kot predsednica države, z bogatimi novinarskimi izkušnjami, odnos dominantnih medijev do tako pomembne teme, komentirali že prej. S svojim vplivom bi zagotovo pozitivno vplivali na odpiranje vsebinskih vprašanj in konkretnih zakonskih določb. Do referenduma sploh ne bi prišlo, če bi bil zakon drugačen, usmerjen v paliativno oskrbo in hospice ter sprejet po odprti, dovolj dolgi razpravi in dialogu s stroko in celotno družbo. Tega so se zavedali tudi zagovorniki zakona in samousmrtitve trpečih, bolnih in invalidov, saj so se očitno zanašali na hitrost postopka sprejemanja zakona med poletjem ter kasneje na svoj znaten medijski vpliv ter oglaševanje kratkih sloganov. Predsednik vlade jim pri tem ni bil v pomoč, (je bil pa verjetno iskren), s svojim zadnjim govorom v državnem zboru, kjer je omenil, da “…Tisti, ki ima to smolo, da je njegov starš še živ in je nepokreten,…”
V Slovenski ljudski stranki Vam zato kot predsednici Republike Slovenije sporočamo, da smo zagovorniki življenja in da nam zadnja referenduma dajeta jasen signal. Za državljanke in državljane Slovenije se mrko obdobje tako imenovane Svobode in povezanega kulta smrti končuje. Menimo, da prihaja nov čas, ki daje priložnost vsakomur od nas, da deluje bolj povezovalno in državotvorno. V medijih smo zasledili ob neki drugi priliki, da bi se iz političarke radi preobrazili v državnico. V turbulentnih časih kot je današnji in ob temeljnih vrednostnih vprašanjih, kot je življenje in (samo)usmrtitev, imate možnost predlaganja kandidatov za Ustavno sodišče, ki se paradoksalno volijo z navadno večino poslancev in so zato pogosto predmet nedržavniških ocen svetovnega nazora ustavnih sodnikov. Večina trenutne sestave ustavnega sodišča je svetovnonazorsko povsem usklajena s preteklimi strukturami, ki ideološko temeljijo na obdobju med leti 1945 in 1990 – torej iz obdobja, ko še nismo imeli svoje države. Zato v Slovenski ljudski stranki menimo, da imate kot predsednica v tem trenutku izjemno priložnost postati državnica in kljub svojim morebitnim nazorom predlagati ostale ustavne sodnike z diametralno drugačnimi nazori kot so bili pretekli, kar bi omilili trenutno ideološko monolitno strukturo ustavnega sodišča. Verjamemo, da se na obzorju že kaže nova pomlad in da se bo kmalu vrnila v našo deželo. Z imenovanjem ideološko raznolikih ustavnih sodnikov bi imeli v Sloveniji vsaj možnost, da se ohrani vsaj vtis ideološke uravnoteženosti ustavnega sodišča. Poteza, gotovo vredna državniške drže.
V pričakovanju pomladi Vas toplo pozdravljam,
Dr. Tina Bregant, predsednica Slovenske ljudske stranke
