Piše: A. R., Inštitut AT
Jutri, 6. oktobra, obeležujemo Evropski dan družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev. Tovrstna obeleženja namreč pomagajo osvetliti ogromno množico ljudi, ki trenutno v Sloveniji za nekoga skrbijo doma, velikokrat brez pomoči. S tem ko se prepoznajo sami in jih prepozna družba, se lahko začne razvijati dober sistem podpore. Kar je še toliko pomembneje v luči novo sprejetega Zakona o dolgotrajni oskrbi.
V Sloveniji doma nekoga oskrbuje vsak peti do deseti državljan, to pomeni skoraj 400.000 ljudi. Implementacija zakona o dolgotrajni oskrbi bo ena največjih prelomnic za področje družinske oskrbe v Sloveniji do sedaj. Ali vemo kdo sploh so družinski oskrbovalci, s čim se spopadajo in kaj najbolj potrebujejo?
Družinski in drugi neformalni oskrbovalci so družinski člani, prijatelji in znanci (v Sloveniji pogosto tudi sosedje), ki dlje časa oskrbujejo svojega kronično bolnega, starostno onemoglega ali invalidnega bližnjega. To delo opravljajo od nekaj ur tedensko do 24 ur na dan vse dni v tednu, se pa količina in teža dela lahko s časom spreminjata.
Tema letošnjega evropskega dneva družinskih oskrbovalcev je usklajevanje poklicnega življenja, zasebnega življenja in oskrbovanja bližnjega. “V službo pridem utrujena, saj ponoči zelo slabo spim, in potem ves čas, ko sem v službi, razmišljam, kaj je z mamo doma.” To je eden od tipičnih stavkov, ki ga slišimo od zaposlenih družinskih oskrbovalcev starejših ljudi. Zaradi trendov, kot so podaljševanje delovne dobe in naraščanje števila starejših ljudi, več zaposlenih svoje službene obveznosti usklajuje z družinsko oskrbo staršev, starih staršev ter drugih družinskih članov. Čeprav je oskrbovanje v večini primerov izraz naklonjenosti, dobrih odnosov, ljubezni in povezanosti, je oskrbovanje za oskrbovalce lahko tudi fizično in psihično obremenjujoče. Zato je zelo pomembno, da družinske oskrbovalce prepoznamo (na delovnem mestu, v skupnosti) in jim z ustrezno podporo pomagamo usklajevati službo in oskrbo družinskih članov. Na to opozarja tudi letošnji dan družinskih oskrbovalcev (6. oktober), v okviru katerega bodo po celi Evropi organizirane različne aktivnosti, namenjene ozaveščanju o tej tematiki.
Letošnja tema pa je tudi lepo povezana s slovenskim zakonom o dolgotrajni oskrbi. V zakonu je med drugim predviden ukrep plačila oskrbovalcem družinskega člana. Dejstva kažejo, da se takrat, ko oskrba postane intenzivnejša marsikdo v Sloveniji in Evropi odloči, da bo dal prednost oskrbi svojca, pri čemer se sprijazni s slabšim delovnim razmerjem ali ga celo prekine. Plačilo družinskim oskrbovalcem, katerih svojci potrebujejo že veliko oskrbe omogoča, da jim ne bo potrebno izbirati med plačo in oskrbovanjem bližnjega. Slovenski zakon na tem področju sledi tujim praksam in sodobnim trendom, ključno pa bo, kakšna bo njegova implementacija, ki naj bi se za oskrbovalce družinskega člana začela že z letom 2024.
Pri implementaciji bo odločilna kakovost usposabljanja in spremljanja oskrbovalcev družinskega člana, ki ga zakon predvideva. Na Inštitutu Antona Trstenjaka že od leta 2005 po vsej Sloveniji izvajajo usposabljanje za družinske in druge neformalne oskrbovalce. Obsežna evalvacija teh usposabljanj in spoznanja sorodnih organizacij v tujini (predvsem na Irskem in Škotskem) kažejo, da predavanja ne zadostujejo. Ključno je celostno usposabljanje s skrbno izbranimi temami, vključno s praktičnimi prikazi, vajami, predvsem pa psiho-socialna podpora in izmenjava izkušenj med udeleženci.
Če želite izvedeti več, vas vabimo, da se pridružite Slovenskemu združenju družinskih oskrbovalcev, ki deluje pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka in sledite novostim, ki jih prinaša zakon o dolgotrajni oskrbi. V združenju vam pomagamo tudi s praktičnimi nasveti in različnimi gradivi za lažjo oskrbo. Vključitev je brezplačna in brez obveznosti. Za dodatna vprašanja pišite na [email protected] ali pokličite 064/299-599.
Ob Evropskem dnevu družinskih oskrbovalcev se bo akciji za njihovo prepoznavnost in v podporo letos Inštitutu Antona Trstenjaka pridružilo tudi Ministrstvo za solidarno prihodnost, Socialna zbornica Slovenije, Fakulteta za družbene vede, ZDUS, nekateri socialnovarstveni zavodi ter občine. Zelo aktivno bo v občinah Slovenske mreže starosti prijaznih mest in občin. Razširimo glas o družinskih oskrbovalcih in podpori, ki jo potrebujejo in si jo zaslužijo. Skupaj smo močnejši!
Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje