Piše: G. B.
Gospodarstvo z nezaupanjem sprejema povabilo predsednika vlade Roberta Goloba k dialogu z vlado, ki ga je premier dal na vrhu gospodarstva. Njihovo nezaupanje izhaja iz tega, ker so bili, kot so prepričani, v zadnjem obdobju prevečkrat izigrani in deležni le dodatnih obremenitev. Za vnovična pogajanja vladi postavljajo tudi nekaj pogojev.
“Sprejemamo povabilo predsednika vlade k dialogu, a smo pri tem precej previdni, saj smo bili v preteklosti prevečkrat izigrani,” je na skupni novinarski konferenci 15 gospodarskih združenj v Ljubljani dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka. Po njegovih besedah je gospodarstvo upravičeno nezaupljivo, saj da je bilo v preteklem letu deležno samo dodatnih obremenitev. Šimonka je s tem v zvezi vnovič naštel razveljavitev večine razbremenitev pri dohodnini s konca obdobja prejšnje vlade z obljubo davčnih sprememb, do katerih pa ni prišlo, dodatne obveznosti iz novele zakona o delovnih razmerjih, preoblikovanje prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega prispevka v obveznega, uvedba nove dajatve za kritje stroškov dolgotrajne oskrbe ter povečanje stroškov pri napotitvah delavcev in čezmejnem opravljanju storitev.
Če premier misli resno s pogovori z gospodarstvom glede administrativnih razbremenitev in davčne reforme, naj vlada umakne vsaj dvig davka na dohodek gospodarskih družb, ki ga predvideva zakon o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi, in uvede obvezen solidarnostni prispevek za popoplavno obnovo, ne sprejme rešitev v interventnem zakonu v zdravstvu, ki obremenjujejo delodajalce, in zamakne začetek veljavnosti zakona o čezmejnem opravljanju storitev do obljubljenega sprejema drugačne rešitve, je nanizal Šimonka. Gospodarstvo po njegovih navedbah želi, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo na mizo položijo vse davščine, s katerimi so obremenjeni delodajalci, nato pa se začnejo pogovori o tem, kje obremenjevati in kje razbremenjevati.
Šimonka je izpostavil še problem energetike. Zeleni prehod je po njegovih besedah sicer dejstvo, a je ob tem bistvena tudi energetska samozadostnost države, zato je treba izkoristiti vse nizkoogljične vire in čim prej sprejeti odločitev glede nove nuklearke v Krškem. V gospodarstvu predlagajo, da se referendum o tem izvede spomladi, ko bodo volitve v Evropski parlament.
Predstavniki gospodarstva sicer pravijo, da za zdaj ne bodo pozivali ljudi na ulice, so pa kritični do nekaterih potez, kot je denimo evidenca dela.
