10.9 C
Ljubljana
sobota, 24 februarja, 2024

Predstavniki slovenskega gospodarstva: “Kakršnemu koli dvigovanju dajatev brez predhodnih temeljitih analiz ter jasnih in transparentnih ocen škode ostro nasprotujemo”

Piše: G. B. 

Gospodarstvo z nezaupanjem sprejema povabilo predsednika vlade Roberta Goloba k dialogu z vlado, ki ga je premier dal na vrhu gospodarstva. Njihovo nezaupanje izhaja iz tega, ker so bili, kot so prepričani, v zadnjem obdobju prevečkrat izigrani in deležni le dodatnih obremenitev. Za vnovična pogajanja vladi postavljajo tudi nekaj pogojev. 

“Sprejemamo povabilo predsednika vlade k dialogu, a smo pri tem precej previdni, saj smo bili v preteklosti prevečkrat izigrani,” je na skupni novinarski konferenci 15 gospodarskih združenj v Ljubljani dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka. Po njegovih besedah je gospodarstvo upravičeno nezaupljivo, saj da je bilo v preteklem letu deležno samo dodatnih obremenitev. Šimonka je s tem v zvezi vnovič naštel razveljavitev večine razbremenitev pri dohodnini s konca obdobja prejšnje vlade z obljubo davčnih sprememb, do katerih pa ni prišlo, dodatne obveznosti iz novele zakona o delovnih razmerjih, preoblikovanje prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega prispevka v obveznega, uvedba nove dajatve za kritje stroškov dolgotrajne oskrbe ter povečanje stroškov pri napotitvah delavcev in čezmejnem opravljanju storitev.

Če premier misli resno s pogovori z gospodarstvom glede administrativnih razbremenitev in davčne reforme, naj vlada umakne vsaj dvig davka na dohodek gospodarskih družb, ki ga predvideva zakon o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi, in uvede obvezen solidarnostni prispevek za popoplavno obnovo, ne sprejme rešitev v interventnem zakonu v zdravstvu, ki obremenjujejo delodajalce, in zamakne začetek veljavnosti zakona o čezmejnem opravljanju storitev do obljubljenega sprejema drugačne rešitve, je nanizal Šimonka. Gospodarstvo po njegovih navedbah želi, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo na mizo položijo vse davščine, s katerimi so obremenjeni delodajalci, nato pa se začnejo pogovori o tem, kje obremenjevati in kje razbremenjevati.

Šimonka je izpostavil še problem energetike. Zeleni prehod je po njegovih besedah sicer dejstvo, a je ob tem bistvena tudi energetska samozadostnost države, zato je treba izkoristiti vse nizkoogljične vire in čim prej sprejeti odločitev glede nove nuklearke v Krškem. V gospodarstvu predlagajo, da se referendum o tem izvede spomladi, ko bodo volitve v Evropski parlament.

Predstavniki gospodarstva sicer pravijo, da za zdaj ne bodo pozivali ljudi na ulice, so pa kritični do nekaterih potez, kot je denimo evidenca dela.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine