Piše: Vida Kocjan
Dr. Janez Žlak je predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki upravlja s kapitalskimi naložbami države. Pogovarjala sva se o tem, kaj je prevzel, kakšne so naloge in kakšni načrti. V zakonodajnem postopku je namreč vladni predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu (ZNDS), ki predvideva preoblikovanje SDH v demografski sklad in koncentrirano upravljanje vseh naložb države na enem mestu, kar za SDH pomeni velik izziv.
Demokracija: Mandat predsednika uprave SDH ste nastopili 7. oktobra lani. Kaj ste prevzeli, vas je pri tem kaj presenetilo?
Žlak: Prevzel sem izjemno odgovorno in zahtevno funkcijo predsednika uprave krovnega upravljavca kapitalskih naložb države. Gre za manjšo ekipo, nekaj več kot 50 zaposlenih, s katerimi sem se dobro ujel in začel sodelovati na številnih odprtih zadevah. Rad delam z ljudmi, zato sem si tudi pisarno preselil med zaposlene, da bolje občutiš utrip družbe, hitreje rešuješ nekatere zadeve, prav tako pa je lahko tudi motivacija zaposlenih višja.
Na SDH sem prišel v najbolj intenzivnem obdobju leta, ko smo z družbami začeli proces načrtovanja za pripravo Letnega načrta upravljanja. Prva zahtevnejša odločitev, ki smo jo od nastopa moje funkcije sprejeli v vlogi ustanovitelja družbe Slovenske železnice (SŽ), je bila soglasje k predlogu strateškega partnerstva v tovornem prometu in logistiki SŽ. Skupaj z nadzornim svetom SŽ smo za prihodnost družbe in za našo logistiko sprejeli dobro odločitev.
Demokracija: Iz podrobnejšega pregleda je razvidno, da je nominacijska komisija nadzornega sveta novega predsednika uprave iskala prek mednarodne kadrovske agencije Trenkwalder. Za nepoznavalce je to novost, nekateri so namreč skušali to mesto prikazati kot politično izbiro. Kako je potekal postopek? Nadzorni svet vas je imenoval soglasno.
Žlak: Nadzorni svet ima dve možnosti iskanja kandidatov za člane uprave − prek mednarodnega razpisa ali prek mednarodne kadrovske agencije. Postopek je bil po moji oceni zelo profesionalen, kot se za tako institucijo tudi pričakuje. Opravili so več krogov pogovorov, prav tako je bilo izvedeno tudi testiranje in ocenjevanje. Prišel sem v ožji izbor kandidatov in na koncu postopka je nominacijska komisija nadzornemu svetu predlagala mene. Takega razpleta v začetku nisem pričakoval, še posebej pa ne tega, da me bo nadzorni svet imenoval soglasno. Zelo sem vesel te priložnosti in izziva, saj menim, da lahko z drugim članom uprave in ekipo zavzetih sodelavcev izpeljemo veliko pozitivnih premikov in začrtanih ciljev na področju upravljanja.
Demokracija: SDH je krovni upravljavec kapitalskih naložb države v več kot 50 družbah. Portfelj je obsežen in raznolik. Kaj je najtrši oreh in kaj vam predstavlja največji izziv?
Žlak: Težko bi bilo izpostaviti, kaj je najtrši oreh, vsekakor pa največje izzive predstavlja iskanje kompromisov med ekonomskimi cilji in željami po izplačilu dividend na eni ter doseganje strateških ciljev na drugi strani. Pri strateških naložbah bi še posebej opozorili na velike izzive potrjevanja strategij, ki vključujejo nova področja razvoja, nove poslovne modele, povezovanja in seveda iskanje virov za financiranje investicij. Zelena transformacija in prehod v nizkoogljično družbo bo velik izziv in zalogaj za številne družbe portfelja.
Demokracija: Znani so podatki o poslovanju za leto 2020. Kakšen je bil donos družb, ki jih upravlja SDH?
Žlak: Rezultate upravljavskega portfelja SDH je v letu 2020 pomembno zaznamovala epidemija covida-19, vendarle na ravni celotnega portfelja SDH v letu 2020 pričakujemo dobičkonosno poslovanje.
Ocene poslovanja družb iz portfelja kažejo, da bo čista dobičkonosnost lastniškega kapitala (ROE) portfelja v letu 2020 lahko dosegla 4,3 odstotka, kar je za 1,6 odstotne točke manj, kot je bilo sicer predvideno z LNU 2020. Pri tem je treba omeniti, da je to rezultat brez upoštevanja enkratnega učinka slabitev naložb pri HSE zaradi TEŠ in tudi enkratnih pozitivnih učinkov pri NLB zaradi prevzema Komercijalne banke Beograd. Ob upoštevanju omenjenih postavk je čista dobičkonosnost lastniškega kapitala (ROE) portfelja v letu 2020 2,2 odstotka.
Glede na napovedi Umarja o gospodarski rasti v Sloveniji rezultati portfelja kažejo relativno uspešno poslovanje družb v upravljanju SDH v danih okoliščinah kljub ocenjenemu upadu kazalnika ROE.
Demokracija: V zadnjem času je bilo nekaj medijskih zapisov, ki so se nanašali na transakcije družbe Gen-I in Elektra Ljubljana. Tudi v SDH ste temu namenili večjo pozornost, kakšne so ugotovitve?
Žlak: Iz poročila, ki ga je obravnaval tudi nadzorni svet, izhaja, da po podrobnem pregledu niso bile zaznane nepravilnosti v transakcijah družbe Gen-I in Elektra Ljubljana.
Ugotovitve uprave in strokovnih služb SDH temeljijo na pregledu razpoložljive interne dokumentacije ter pridobljenih posebnih poročil, ki so jih na poziv SDH pripravile družbe GEN, GEN-I in Elektro Ljubljana. Poleg tega so bili postopki transakcij vodeni v sodelovanju z uveljavljenimi mednarodnimi svetovalci in ocenjevalci vrednosti. Hkrati smotrnost pristopa potrjujejo tudi doseženi zastavljeni poslovni rezultati vključenih družb, ki so s tem povečale donosnost. Tako z vidika zakonodaje in upoštevajoč skrbnost dobrega gospodarstvenika ni temeljev za upravičeno izvedbo posebne revizije.
Demokracija: Ali ima SDH dovolj potrebnih vzvodov, ki omogočajo zasledovanje interesov družb s kapitalsko naložbo RS, je to pravno zadovoljivo urejeno?
Žlak: Lastniško prestrukturiranje in s tem upravljavska struktura še ni končana zaradi uveljavljanja opcijskih upravičenj Elektra Ljubljana in morebitnega lastniškega preoblikovanja Gen-El. SDH preučuje najboljše mogoče dolgoročne rešitve za dosego optimalnega korporativnega in poslovnega modela upravljanja GEN-I, ki bo zagotavljal razvoj, dobre finančne rezultate, pri tem pa omogočal ustrezen sistem stabilnega in učinkovitega korporativnega upravljanja skladno s strategijo upravljanja.
Demokracija: Kot upravljavec državnega premoženja SDH objavlja tudi ponudbe za prodajo deležev v posameznih podjetjih. Na podlagi katerih kriterijev se odločate za prodajo?
Žlak: Aktivnosti v zvezi s prodajo kapitalskih naložb v imetništvu RS in SDH načrtujemo za naložbe, za katere letni načrt upravljanja (LNU), ki ga potrdi Vlada RS, predvideva prodajne aktivnosti. SDH dopušča možnost, da bo v skladu s priložnostmi na trgu izvajal prodajne aktivnosti tudi za vse druge kapitalske naložbe v imetništvu RS in/ali SDH, ki sodijo v skupino portfeljskih naložb, če bi bilo na podlagi okoliščin poslovanja teh družb, razmer na trgih, poslovnega in regulatornega okolja ter drugih dejavnikov ocenjeno, da je smotrno začeti z navedenimi aktivnostmi. Pomembnejše prodaje podjetij sicer letos niso v načrtu.
Demokracija: Koliko je zanimanja za nakup posameznih deležev in kateri večji postopki prodaje naložb so ta čas odprti?
Žlak: SDH postopkov prodaje, dokler ti niso končani, ne more komentirati. Trenutno izvajamo postopek prodaje manjšega svežnja delnic Intereurope.
Demokracija: Kaj vam jemlje največ časa, kakšni so vaši načrti, vizija v tem mandatu, recimo srednjeročno?
Žlak: Naš ključni fokus je na upravljanju kapitalskih naložb države. Temu področju posvečam glavnino svojih aktivnosti. Ker je država pomembna lastnica podjetij v Sloveniji, imamo veliko odgovornost biti dejavni, predvidljivi in profesionalni lastniki. Izpostavil bom vizijo SDH na področju trajnostnega poslovanja, ki postaja vse pomembnejše področje. Ta se glasi, da bo za SDH uspeh, ko bodo družbe dosegale finančno uspešnost, ki jo pričakuje lastnik, ob hkratnem udejanjanju vseh treh vidikov in ciljev trajnostnega poslovanja. Družbam vsako leto začrtamo strateške in ekonomsko-finančne cilje, prav tako opredelimo tudi nekatere kvalitativne cilje, ki so ambiciozni, a dosegljivi. Ta dokument, poimenovan Letni načrt upravljanja, nato vsako leto sprejme tudi Vlada RS.
Prav tako je izvajanje ustrezne dividendne politike ena od osrednjih aktivnosti upravljanja kapitalskih naložb, s katero SDH zasleduje cilje maksimiranja denarnih tokov za lastnika ob hkratnem upoštevanju uspešnosti poslovanja posameznih družb v upravljavskem portfelju in njihovih razvojnih potreb.
Demokracija: SDH kot stranka v postopku sodeluje tudi v postopkih o določitvi odškodnine za podržavljeno premoženje in skrbi za tekoče poravnavanje obveznosti iz odvzetega, to je denacionaliziranega premoženja. Koliko je še odprtih postopkov?
Žlak: Predmet reševanja so v glavnem le še najzahtevnejši denacionalizacijski primeri. Večinoma gre za obsežne zahtevke, zahtevke z zelo visokimi odškodninami ter zahtevnimi pravnimi in dejanskimi vprašanji.
SDH je imel 31. decembra 2020 skupaj 222 nerešenih zahtevkov v 158 zadevah. Proces denacionalizacije še ni končan, zato SDH še vedno prejema nove zahtevke v upravnih in sodnih zadevah ali pa evidentira tako imenovane nadaljevalne zahtevke, to je nove zahtevke v obstoječih zadevah. Navedeno je posledica namena ZDen, saj zakon kot primarno obliko vračanja določa vrnitev premoženja v naravi, šele v drugi fazi se določi odškodnina.
Demokracija: SDH tudi poravnava obveznosti v imenu in za račun države. Kako visoki so ti zneski in kje je vir za to?
Žlak: Res je. SDH v imenu in za račun države poravnava tudi različne odškodnine, npr. žrtvam vojnega in povojnega nasilja (ZSPOZ) in odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (ZIOOZP). Na podlagi javnega pooblastila za vodenje postopkov izdajamo odločbe o višini odškodnine in opravljamo vse druge posle v zvezi z njihovim izvrševanjem. Prav tako opravljamo vse naloge v zvezi z obračunavanjem obresti in izplačevanjem obveznice RS21, ki jo je Republika Slovenija izdala za plačevanje odškodnin za zaplenjeno premoženje.
Od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020 je SDH upravičencem po ZSPOZ izplačal 1,3 milijona evrov, po ZIOOZP pa so bile upravičencem oziroma njihovim pravnim naslednikom izplačane odškodnine v protivrednosti 12.118 obveznic RS21 v višini 747 tisoč evrov. Te stroške krije Republika Slovenija iz proračuna.
Demokracija: Ali se za SDH obetajo kakšne organizacijske spremembe?
Žlak: V zakonodajnem postopku državnega zbora je vladni predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu (ZNDS), ki predvideva preoblikovanje SDH v demografski sklad in koncentrirano upravljanje vseh naložb države na enem mestu. Demografski sklad naj bi poleg nalog, predvidenih s predlogom zakona, uresničeval tudi vsa svoja pooblastila, pristojnosti, pravice in obveznosti družbe, ki jih je imel SDH pred preoblikovanjem. Za SDH to pomeni velik izziv upravljavske, procesne in organizacijske transformacije, ki ga bo, če bo zakon uveljavljen, izvedel na strokoven, odgovoren in vključujoč način.
