Varuh človekovih pravic je v preverjanju obravnave tujcev na policijskih postajah v Črnomlju in Metliki ugotovil pomanjkljivosti. Pogrešal je namreč resno obravnavo osebnih okoliščin vsakega posameznika, ki bi odpravila dvom, ali je imela oseba namero podati prošnjo za mednarodno zaščito oziroma ali jo je podala, pa je bila morda preslišana, poroča STA.
Varuh človekovih pravic se je na podlagi medijskega poročanja oziroma vprašanj seznanil s primeri pričevanj o domnevno neustreznih ravnanjih slovenskih policistov. Ti naj bi ob prijetju teh oseb na meji med Hrvaško in Slovenijo ter v notranjosti, večinoma pri Črnomlju, zavračali njihove prošnje za azil. Da bi te navedbe preveril, je varuh brez predhodne najave 19. junija obiskal policijski postaji v Črnomlju in Metliki.
Na podlagi ugotovitev so pri varuhu pripravili vmesno poročilo o aktivnostih in ugotovitvah varuha glede očitkov zavračanja možnosti podajanja prošenj za mednarodno zaščito s strani slovenskih policistov. Kot so navedli, so v pregledanih primerih pogrešali resno obravnavo osebnih okoliščin vsakega posameznika.
V uradnih zaznamkih povzete izjave tujcev so praviloma izredno skope in se v pretežni meri nanašajo na potovanje ter prehod meje, ugotavljajo pri varuhu. Prav tako so skope tudi izjave o razlogih za zapustitev matične države, ki so lahko pomemben dejavnik pri morebitni nameri za mednarodno zaščito.
V enem izmed zapisnikov o izročitvi in sprejemu osebe je bil denimo kot razlog za zapustitev matične države navedeno, da je oseba ekonomski migrant. Iz uradnih zaznamkov pa izhaja, da sta dva od obravnavanih tujcev na vprašanje policista povedala, da sta matično državo zapustila zaradi groženj.
Čeprav je iz zakona o mednarodni zaščiti mogoče razbrati, da posameznik svojo željo po mednarodni zaščiti izrazi sam, varuh meni, da je v primerih, ko je odločitev o vrnitvi praviloma izvedena v roku enega dne od trenutka pridržanja, pomembno, da policisti vsem osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, čim prej zagotovijo ustrezne informacije glede azilnih postopkov.
Omogočiti jim morajo tudi dovolj časa, da se lahko izrazijo, če bi želeli podati prošnjo za azil, in če to želijo, jim tudi to omogočiti. Zlasti v primerih, ko je odločitev o vrnitvi sprejeta v zelo kratkem času in brez pisne odločbe ter tudi brez možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva, bi bilo smiselno od posameznika pridobiti izjavo, ali ima namero podati prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji, in to tudi ustrezno dokumentirati, predlaga varuh.
Kot so še navedli pri varuhu, so pričakovali, da se bo notranje ministrstvo do očitkov opredelilo, vendar pa je v odgovoru zgolj zagotovilo, da policija pri izvajanju postopkov v celoti upošteva pravice tujcev, vključno s pravico dostopa do mednarodne zaščite.
A varuh še vedno pogreša resno opredelitev do izpostavljenih pomislekov, zato so v torek ministrstvo ponovno posredovali dopis. Predlaga pa tudi sprejem ukrepov v smeri doslednejšega dokumentiranja vseh okoliščin policijskih postopkov s tujci, da bi to tudi kasneje dopuščalo vpogled v pravilnost in zakonitost sprejetih odločitev, so še navedli pri varuhu.
No, tu se lahko vprašamo, koga v resnici zastopa aktualna varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Slovenskih verjetno ne …
