Komisija za etiko in integriteto je izdala mnenje, da je vrhovni državni tožilec Kozina s sem, ko je izrazil naklonjenost stranki Levica in z razpihovanjem nestrpnosti z izgonom podjetnikov v tujino, kršil priporočila in kodeks tožilske etike.
Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z varovanjem ugleda in nepristranskim ravnanjem državnega tožilca. Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju:
Na seji Odbora za pravosodje, ki je potekala konec septembra letos, so članice in člani odbora obravnavali delo državnega tožilstva in Specializiranega državnega tožilstva. Ko je vrhovni državni tožilec mag. Jože Kozina odgovarjal poslankam in poslancem je izjavil naslednje: “… Po svoje sem zelo zadovoljen, da je Levica prišla v parlament oziroma ta opcija. Kapitalu odvzeti moč. Če kdo to zmore, so to državni zbor, vlada in podobne institucije. To bo potrebno korenito obrniti, odvzeti jim moč, jih obdavčiti, ne pa poslušati to jokanje, da bodo šli v tujino. Naj grejo, naj grejo …” Gre za politično opredelitev z izraženo naklonjenostjo določeni politični opciji in z nadaljevanjem razpihovanja nestrpnosti z izgonom podjetnikov v tujino. To je izjavil kot vrhovni tožilec in predstavnik državnega tožilstva, torej v okviru svoje službe. Dolžnost vrhovnega državnega tožilca je nepristransko ščititi ustavni red, zakonitost, načela pravne države ter človekove pravice in svoboščine.
Na omenjeni seji Odbora za pravosodje je na njegovo nedopustno in neprimerno izvajanje odreagiral poslanec mag. Dejan Kaloh, da se redko zgodi, da kakšen predstavnik neodvisne pravosodne veje oblasti, kamor spadajo tudi tožilci, sredi Državnega zbora javno preferira kakšno politično stranko in da je to nenavadno.
Nedavno je Komisija za etiko in integriteto, ki deluje znotraj Državnotožilskega sveta, sprejela načelno mnenje, da je s tem ravnanjem vrhovni državni tožilec mag. Jože Kozina, ki od konca februarja 2018 opravlja svojo funkcijo na kazenskem oddelku Vrhovnega državnega tožilstva, kršil priporočila in kodeks tožilske etike.
Za načelno mnenje je Komisijo za etiko in integriteto zaprosil generalni državni tožilec Drago Šketa. Komisija je, kot že omenjeno, ocenila, da je državni tožilec sporno izjavo podal v okviru opravljanja državnotožilske službe pri zastopanju letnega poročila tožilstva. To dejstvo so v komisiji označili za okoliščino bistvenega pomena in sklenili, da je vrhovni državni tožilec mag. Jože Kozina kršil priporočilo, ki določa, da se državnim tožilcem zaradi varovanja njihovega ugleda in ugleda državnega tožilstva kot celote priporoča zadržanost pri izražanju njihovih mnenj v službi in zunaj nje.
Ob vsem navedenem se samo po sebi zastavlja vprašanje, kako lahko državljani, podjetniki sedaj pričakujejo, da vrhovni državni tožilec ravna oziroma bo ravnal nepristransko. Ali bodo za vrhovnega državnega tožilstva mag. Jožeta Kozino nastale kakšne konkretnejše posledice, še ni znano.
Vlada Republike Slovenije je 25. 10. 2018 v odgovoru na moje pisno poslansko vprašanje odgovorila, da vlada ocenjuje ukrepanje generalnega državnega tožilca v konkretnem primeru kot ustrezno, sorazmerno in primerno, skladno s predpisanim načelom postopnosti ter vlogo, položajem in pristojnostmi, ki mu jih je zaupal zakon. Zato bi bilo kakršno koli podajanje njenih stališč v zvezi z izjavo vrhovnega državnega tožilca mag. Jožeta Kozine na seji Odbora za pravosodje preuranjeno.
Glede na vse navedeno Vlado Republike Slovenije sprašujem naslednje:
1. Kako sedaj ocenjuje omenjeno ravnanje vrhovnega državnega tožilca, ki je javno izkazal naklonjenost določeni politični opciji in nadaljeval z retoriko izgona podjetnikov v tujino, s čimer tudi protiustavno razpihuje nestrpnost?
2. Kaj bo sedaj v omenjenem primeru storilo ministrstvo, pristojno za pravosodje v okviru pravosodnega nadzora, nepristranskega opravljanja državnotožilske funkcije ter zagotavljanja ugleda in dostojanstva državnega tožilstva?
3. Kako Vlada Republike Slovenije ocenjuje Kodeks državnotožilske etike z vidika zagotavljanja ugleda in dostojanstva državnega tožilstva ter zagotavljanju nepristranskosti ter s tem zagotavljanju odgovornosti v pravosodju?
4. Ali ga ocenjuje kot zadosten ukrep z vidika zagotavljanja ugleda in dostojanstva državnega tožilstva ter zagotavljanja nepristranskosti ter s tem zagotavljanja odgovornosti v pravosodju?
5. Kako bo Vlada Republike Slovenije zagotovila, da državni tožilci ravnajo oziroma bodo dejansko ravnali nepristransko ter prevzeli odgovornost za svoja ravnanja, ki niso v skladu z zakonodajo ter kodeksom?
C. Š./Nova24TV
