Piše: Vida Kocjan
Svet regije Posavje je prejšnji teden enotno nastopil proti predlogu Uredbe o določitvi zdravstvenih regij, ki ga je vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) poslala v javno obravnavo. Pri delitvi Slovenije so to razdelili na šest zdravstvenih regij, Posavje so izločili. V Posavju so ogorčeni.
Svet regije je na novinarski konferenci v začetku prejšnjega tedna predstavil javen poziv vladi, naj nemudoma ustavi javno razpravo o predlogu uredbe, saj dokument ne odraža dejanskega stanja in potreb regije. Regija zahteva, da se položaj Posavja kot samostojne zdravstvene regije natančno in jasno opredeli že v zakonu, ne pa v podzakonskem aktu, ki odpira možnost netransparentnega poseganja v mrežo zdravstvenih storitev.
V imenu sveta regije je predsednika Roberta Zagorca po pooblastilu nadomeščal župan občine Brežice Ivan Molan, ki je poudaril, da so vsi župani šestih posavskih občin enotni v zahtevi, da se Posavje v uredbi določi kot samostojna zdravstvena regija.
Molan je poudaril, da je Posavje povezana, uspešna in strateško pomembna regija z več kot 75 tisoč prebivalci, lastno bolnišnico, urgentnim centrom in mrežo zdravstvenih domov. Kot regija, ki ima razvito energetsko, industrijsko, prometno in turistično infrastrukturo, zasluži, da o zdravstvu odloča v svojem okolju.
Tri uradna stališča brez odziva vlade
Svet regije Posavje je v zadnjem letu že trikrat uradno pozval vlado in ministrstvo za zdravje, naj pri pripravi zakonodaje in podzakonskih aktov ohrani Posavje kot samostojno zdravstveno regijo. Kljub več opozorilom, argumentom in poslanim dopisom ni bilo nobenega odziva. Vlada je medtem predlog uredbe, ki ne upošteva stališč regije, poslala v javno razpravo brez kakršnegakoli predhodnega dialoga s predstavniki Posavja.
Prvič je Svet regije Posavje svoje stališče posredoval oktobra 2024. Drugič so to storili junija 2025. Zapisali so zahtevo, da mora Posavje zaradi svojega strateškega pomena imeti tudi samostojni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZS) in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Tretjič je svet vladi poslal dokument 5. novembra. Odgovorov ni bilo.
Posavje – regija strateškega pomena
Posavje je energetsko središče Slovenije. Na območju regije stojijo ključni energetski objekti − Jedrska elektrarna Krško in hidroelektrarne na Savi −, hkrati pa se tukaj umešča največji državni investicijski projekt prihodnjih desetletij JEK2, ki bo nedvomno v regijo prinesel veliko število delavcev in s tem tudi povečane potrebe po zdravstvenih, socialnih in drugih javnih storitvah, rast storitvenih dejavnosti, spremembe v prostoru in dodatne obremenitve obstoječe infrastrukture.
Ob tem je Posavje tudi pomembno prometno, obrambno in varnostno vozlišče z vojaškim letališčem Cerklje ob Krki ter glavnima mejnima prehodoma Obrežje in Dobova, ki povezujeta Slovenijo z Evropsko unijo. Regija ima razvejeno prometno infrastrukturo in izjemen turistični potencial, saj se ponaša z zdravilišči, vinorodnimi griči in bogato kulturno dediščino.
Svet regije opozarja, da bi morala država regijo s takšnim gospodarskim, energetskim in strateškim pomenom krepiti in razvijati, ne pa je vključevati v širšo administrativno enoto, kjer bi se o ključnih vprašanjih zdravstva odločalo zunaj regije. Predlagana vladna uredba pomeni nevarnost nadaljnjega siromašenja Posavja tako na področju zdravstva kot drugih javnih storitev, ki prebivalcem zagotavljajo kakovostno življenje.
Zdravstvena mreža že deluje
Posavje ima tudi učinkovito mrežo zdravstvenih domov in Splošno bolnišnico (SB) Brežice z urgentnim centrom, ki že desetletja zagotavlja kakovostno zdravstveno oskrbo celotni regiji. Prebivalcem so na voljo vse ključne storitve – urgentna in bolnišnična oskrba, pediatrija, ginekologija, interna medicina, kirurgija in negovalne storitve. To pomeni, da Posavje že izpolnjuje vse pogoje za samostojno zdravstveno regijo.
Vlada pa bi zdaj obstoječo mrežo razgradila, zmanjšala dostopnost storitev, ogrozila delovanje javnih zdravstvenih zavodov in dolgoročno poslabšala zdravstveno varnost prebivalcev.
Svet regije opozarja tudi na širše posledice – negotovost glede delovanja ključnih zdravstvenih in izobraževalnih ustanov v regiji, kot so Srednja zdravstvena šola Brežice in območne organizacijske enote zdravstvenih institucij, ter omejeno možnost praktičnega usposabljanja dijakov na ključnih področjih zdravstvene stroke. Takšni posegi pomenijo dodatno centralizacijo in sistematično slabitev regije.
Vlada zmanjšuje navzočnost ključnih institucij v Posavju
Svet regije opozarja, da se predlagana uredba ujema s širšim trendom krčenja državnih institucij v regiji, na kar so vlado opozorili že ob umeščanju JEK2 v prostor konec oktobra 2028. Sporočili so, da regija ne bo dovolila nadaljnjega zmanjševanja navzočnosti državnih organov, saj to neposredno vpliva na kakovost življenja in socialno varnost prebivalcev.
Med najbolj zaskrbljive poteze pa sodi načrtovano krčenje območne enote ZZZS Posavje ter spremembe v podrejenosti območnih enot NIJZ. Takšna reorganizacija pomeni dejansko slabljenje institucionalne navzočnosti države v regiji, in to prav v času, ko se v Posavju umešča največji državni projekt JEK2, ki bo v regijo prinesel več tisoč delavcev, njihove družine, rast storitvenih dejavnosti ter povečan pritisk na infrastrukturo, zdravstvo in socialne storitve.
»V času, ko se v Posavju umešča največji državni projekt JEK2, ni dopustno, da država hkrati zmanjšuje navzočnost svojih institucij. Posavje potrebuje okrepitev, ne krčenja,« poudarja Svet regije Posavje.
Od vlade zato med drugim zahtevajo, da gradivo v javni razpravi umakne in ustrezno dopolni z obrazložitvami, iz katerih bo nedvoumno razviden obseg zdravstvenih storitev vseh izvajalcev zdravstvene dejavnosti v Posavju tako na primarni kakor na sekundarni ravni. Posavje pa naj opredelijo kot samostojno zdravstveno regijo.
Ivan Molan: »Reforma zdravstvene dejavnosti mora biti pripravljena in predstavljena transparentno«
Župan Ivan Molan: »Svet regije poudarja, da mora biti reforma zdravstvene dejavnosti pripravljena in predstavljena transparentno, z jasnim prikazom prihodnje mreže javne zdravstvene službe ter določitvijo obsega dejavnosti za vsakega izvajalca posebej. Le tako bi bila omogočena strokovna, vsebinsko utemeljena in javnosti razumljiva razprava o predlaganih spremembah.«
Anica Hribar: »Z morebitnim zmanjševanjem programov v SB Brežice bi se preskrbljenost prebivalcev občutno poslabšala«
Anica Hribar, direktorica Splošne bolnišnice Brežice: »V SB Brežice in zdravstvenih domovih v Posavju opravljamo vse zdravstvene dejavnosti, ki so v predlogu uredbe o določitvi zdravstvenih regij opredeljene kot ključne zdravstvene storitve na območju posamezne zdravstvene regije, zato pričakujemo enako kot svet regije Posavje, da bo Posavje v uredbi opredeljeno kot samostojna zdravstvena regija.
Izvajalci zdravstvenih storitev v Posavju po podatkih ZZZS za leto 2024 zagotavljamo 85 odstotkov preskrbljenosti prebivalcev s pravočasnimi, z dostopnimi in s kakovostnimi zdravstvenimi storitvami.
Ker se s predlogom uredbe teritorij, na katerem naj bi imeli prebivalci zagotovljene ključne zdravstvene storitve, širi na celotno območje JV dela Slovenije, namen uredbe pa gotovo ni ohranjanje obstoječe mreže javne zdravstvene službe, bi se z morebitnim zmanjševanjem programov v SB Brežice preskrbljenost prebivalcev občutno poslabšala. Dostopnost bo slabša, posledično pa bo slabša tudi kakovost in varnost življenja za prebivalce Posavja.«
Dražen Levojević: »Predlagatelji niso izvedli nobene analize«
Dražen Levojević, direktor ZD Brežice: »Pri predlogu ureditve zdravstvenih regij predlagatelji niso izvedli nobene analize, predložili nobenih podatkov ter niso opravili usklajevanja s ključnimi deležniki v regiji Posavje. Podatki o zadovoljevanju potreb zavarovancev na območju ZZZS OE Krško v deležu nad 85 odstotkov (leto 2024) govori o uspešnosti izvajalcev na tem območju. Ker niso predstavljene posledice predlagane spremembe, štejemo, da bo navedena sprememba povzročila spremembe v organiziranosti SB Brežice, ZZZS, urgentnega centra in spremembo pristojnega NIJZ. Navedene posledice ne bodo samo administrativne, ampak bodo znatno vplivale na uporabnike storitev.«
