Piše: STA
Vlada je danes sprejela predlog zakona o debirokratizaciji, katerega namen je poenostaviti življenje državljanom in poslovanje podjetjem. Z njim se posega v 20 veljavnih zakonov in jih več kot 200 razveljavlja. Med drugim naj bi za plače nad 6000 evrov bruto uvedli socialno kapico.
Cilj predloga zakona je izboljšati poslovno okolje in stanje na področju administrativnih ovir, so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Prvi del predloga zakona je sestavljen iz sprememb in dopolnitev 20 zakonov z različnih področij. V javnosti je bil doslej največ pozornosti deležen predlagani poseg v zakon o prispevkih za socialno varnost na način, da se nad mejo 6000 evrov bruto ti prispevki prenehajo obračunavati. Delodajalske organizacije se s tem strinjajo, proti pa so sindikati.
Da bi omogočili hitrejše in učinkovitejše poslovanje uradnih oseb s posamezniki, se v zakon o prijavi prebivališča in zakon o centralnem registru prebivalstva dodajajo podatki o mobilni številki in elektronskem naslovu. Oba podatka bo državljan posredoval prostovoljno.
V zakonu o splošnem upravnem postopku se ukinja žig in pisanje datuma z besedo na vročilnicah ter omogoča pošiljanje obvestila o poslani pošiljki tudi prek sporočila sms, namesto ministra pa bodo lahko odločbe v posamičnih postopkih podpisovali vsi državni sekretarji.
Pri plačilih s kartico v skladu s predlaganimi spremembami zakona o davčnem potrjevanju računov ne bo več treba izdajati računov.
V zakonu o javnih uslužbencih se omogoča vročanje sklepov javnim uslužbencem tudi na službeno elektronsko pošto.
V zakonu o javnem naročanju se ukinja obvezno izvedbo projektnega naročila v določenih primerih.
V zakonu o pravdnem postopku se ukinja overjanje natisnjenih izvodov odločb z elektronskim podpisom, v zakonu o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih pa letne izjave izvedencev, sodnih tolmačev in sodnih cenilcev ministrstvu za pravosodje o ažurnosti njihovih podatkov.
Glede zakona o integriteti in preprečevanju korupcije vlada predlaga, da izjave ponudnika o nepovezanosti s predstojnikom javne osebe ni treba več pridobiti v postopku sklepanja vsake pogodbe, pač pa le še v primeru koncesije, javno-zasebnega partnerstva in javnega naročila.
S predlaganimi spremembami zakona o davčnem postopku in zakona o agrarnih skupnostih se bo omogočilo, da je v davčnih postopkih davčni zavezanec sama agrarna skupnost, ne pa vsi njeni člani.
V zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno se kot prekršek in delo na črno ukinja okoliščina, da podjetje nima vpisane šifre dejavnosti v svojih temeljnih aktih.
V zakonu o ohranjanju narave naj bi bilo po novem zapisano, da lahko naloge upravljanja zavarovanega območja izvaja tudi ustanovitelj sam. Poleg tega naj bi se izvajanje naravovarstvenega nadzora omogočilo tudi občinski ali medobčinski upravi.
V zakonu o kmetijskih zemljiščih se skrajšuje rok za sprejem ponudbe pri prodaji kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije s 30 na 15 dni.
Predlagane spremembe zakona o visokem šolstvu naj bi šle v smeri nadgradnje digitalizacije v visokem šolstvu.
Prenovljeni zakon o športu bo ukinil dvojno preverjanje izpolnjevanja pogojev polnoletnosti in najmanj srednje poklicne izobrazbe pri vpisu v razvid strokovnih delavcev v športu, prenovljeni zakon o zdravstveni dejavnosti pa podvajanje preverjanja nekaznovanosti za zdravstvene delavce, zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih.
Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo bo posvetovalno pristojnost strokovnih komisij pri podeljevanju javnih sredstev uskladil z dometom njihove strokovne avtonomije na posameznih kulturnih področjih, še načrtuje lani ustanovljeni strateški svet za debirokratizacijo v okviru kabineta predsednika vlade, ki je predlog zakona pripravil.
Uvaja se tudi uradni register, v katerem bodo zbrana vsa uradna prečiščena besedila državnih predpisov. Njegova vzpostavitev se bo določila s spremembami zakona o uradnem listu.
V drugem delu pa predlog zakona o debirokratizaciji razveljavlja 207 zakonov in vse podzakonske predpise, izdane na njihovi podlagi, ki se ne uporabljajo več. Določa tudi prenehanje uporabe 18 zveznih jugoslovanskih zakonov.
