Piše: Nina Žoher (Nova24tv)
S ponedeljkom, 23. avgusta, smo začeli beležiti občuten porast števila okužb z novim koronavirusom, število primerov je namreč krepko preseglo 400 primerov. Od tedaj naprej beležimo že prek 500 primerov na dan, kar pomeni, da se epidemiološka slika v državi občutno slabša. Na prvi šolski dan, ki so se ga veselili številni starši in otroci, pa očitno beležimo občuten porast števila okužb. V torek je bilo namreč potrjenih kar 764 okužb, kar pomeni, da je bilo pozitivnih 20,1 odstotka opravljenih testov. Precepljenost je še vedno prenizka za učinkovito spopadanje z epidemijo.
Ker uradni podatki glede števila okužb na strani NIJZ zjutraj še niso znani na račun tehničnih težav, je bil mikrobiolog Gorazd Pretnar tisti, ki je kot prvi prek Twitterja razkril, da smo zabeležili 700 okužb. Temu so nato pritrdili na covid sledilniku, kjer redno spremljajo aktualno epidemiološko stanje. Če si pogledamo graf, ki prikazuje število hospitalizacij, lahko vidimo, da te iz dneva v dan naraščajo. Kot kaže, se virus širi hitreje na račun različice virusa delta, ki občutno prevladuje. V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so namreč v vzorcih v obdobju od 16. do 22. avgusta med 648 analiziranimi vzorci potrdili kar 644 primerov različice delta, kar predstavlja 99,4 odstotka vseh analiziranih vzorcev.
Po podatkih NIJZ-ja imamo trenutno v državi 5.756 aktivnih primerov okužbe, delež pozitivnih testov je bil po podatkih STA za 1,7 odstotne točke višji kot dan prej. Povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh znaša 468, kar je 37 več kot dan prej. 14-dnevna pojavnost okužb na 100 tisoč prebivalcev znaša 270, kar je 18 okužb več kot dan prej.
IJS napovedal, da bomo v temno rdečo fazo prešli sredi septembra
Institut Jožefa Stefana je v torek razkril, da epidemija narašča s podvojitvenim časom približno 13 dni, ki se bo v septembru predvidoma močno skrajšal. Po kriterijih ECDC smo v rdeči fazi, v temno rdečo pa bomo prešli predvidoma sredi septembra. “Če bomo tako nadaljevali, bomo jeseni presegli drugi val epidemije v bolnišnicah. Četrti val bo zaradi velike kužnosti različice delta predvidoma tako obsežen, da se bo do pomladi okužil bolj ali manj vsak necepljeni. Da četrti val ne bo preveč narasel, predvsem pa, da ne bo premočno obremenil bolnišnic, bi bilo potrebno, da se vsaj vsi starejši od 40 let čim prej cepijo in s tem zaščitijo pred hujšim potekom bolezni. Zaželena precepljenost odrasle populacije je nad 90 odstotkov,” so sporočili.
Tudi na včerajšnji novinarski konferenci Slovenske medicinske akademije so opozorili, da je cepljenje ključno v boju z epidemijo covida-19. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je poudarila, da smo lahko ob tako velikem številu cepljenih po svetu že zelo prepričani o varnosti cepiv. “Za izboljšanje precepljenosti v Sloveniji, kjer cepljenje napreduje počasneje kot v drugih evropskih državah, imajo ogromno vlogo mediji, pri čemer gre za spodbujanje cepljenja, pa tudi informiranje o cepljenju, saj bo informirana oseba težje verjela vsem proticepilnim idejam,” je izpostavila in dodala, da je pomembno tudi šolstvo, ki sicer običajno deluje na dolgi rok, in zato bi moralo to te vsebine nujno obravnavati na prav vseh ravneh izobraževanja.
Moramo se odločiti za cepljenje
Na tem mestu je smiselno spomniti na besede ministra za zdravje dr. Janeza Poklukarja, ki je nedavno izjavil, da so državljani tisti, ki bodo jeseni s svojim ravnanjem odločali o odpiranju in zapiranju dejavnosti. “Cilj še vedno ostaja 70-odstotna precepljenost, ki pa jo moramo doseči konec septembra ali v začetku oktobra. Aprila se hvaliti s 70-odstotno precepljenostjo ne bo zadosti, da bi se upirali zapiranju gospodarstva, kulture ali pa šol,” je zatrdil Poklukar.
