Pred kapelo Božjega usmiljenja ob grobišču pri breznu pod Krenom v Kočevskem rogu se bo danes ob 11. uri začela spominska in spravna slovesnost z obletno mašo za žrtve revolucionarnega nasilja, ki jo prireja župnija Kočevje. Somaševanje bo vodil prelat Anton Slabe, krajši kulturni program po maši bo pripravila Nova slovenska zaveza.
V okviru kulturnega programa bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič. Slovesnosti se bo udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki bo pred tem položil venec k obeležju pred breznom pod Krenom.
Po podatkih Slovenske škofovske konference grobišče pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji, prvo spravno slovesnost pa je tam 8. julija 1990 ob udeležbi več kot 30.000 vernikov vodil tedanji ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar.
Namen srečanja je molitev za pokojne, spravo in odpuščanje med slovenskim narodom, v Kočevski rog pa skoraj tri desetletja tradicionalno prihajajo svojci pobitih domobrancev, ki so jih zavezniške angleške sile leta 1945 izdajalsko vrnile iz avstrijske (slovenske) Koroške.
Od ustanovitve novih slovenskih škofij leta 2006 grobišče leži na območju novomeške škofije, pred tem pa je sodilo v območje ljubljanske. Kapelo v Kočevskem Rogu je leta 2005 skupaj s skupino umetnikov iz Centra Alleti v Rimu umetniško opremil jezuit Marko Ivan Rupnik.
Po podatkih Nove slovenske zaveze obletne maše pod Krenom ob osamosvojitveni vojni leta 1991 niso uspeli pripraviti, od leta 1992 naprej pa jo pripravljajo neprekinjeno.
Kot ugotavljajo in predvidevajo zgodovinarji, naj bi v Kočevskem rogu na sedmih grobiščih končalo do 30.000 žrtev medvojnih in povojnih zunajsodnih pobojev, največ, 15.000 do 20.000, pa v breznu pod Krenom.
Po grobih ocenah nekaterih vidnejših obiskovalcev obletne maše se te prireditve zadnja leta udeležuje do 2000 ljudi.
Na spletni strani Škofije Novo mesto so opozorili, da je glavna cesta skozi Kočevski rog na novo asfaltirana. Za dostop do grobišča zato letos ne bo obvozov, temveč bo dostop organiziran po glavni cesti iz Želenj.
