Poslovilne besede predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta ob smrti ministra osamosvojitvene vlade Inga Falka Pascha Wallersberga.
»Dragi svojci in prijatelji pokojnega, spoštovani člani osamosvojitvene vlade, spoštovani žalujoči!
Gospodar življenja je povabil v pokrajino, ki je oko ni videlo in uho ne slišalo, dr. Inga Falka Pascha Wallersberga. Poslavljamo se od enajstega ministra osamosvojitvene vlade Slovenije.
Inga sem spoznal na političnem shodu Demosa v Domžalah pred prvimi demokratičnimi volitvami leta 1990. Kot eden vodilnih članov Grosove Liberalne stranke je nastopil smelo, odločno in z jasno besedo: za spoštovanje človeka, za demokracijo, za samostojno državnost, za skupen nastop strank slovenske pomladi. Doživel sem ga kot zgled civilne korajže, ki se ni začela šele takrat. Pred tem je sodeloval pri Perspektivah, najdemo ga tudi v tržaškem Mostu, v Tribuni pa v ljubljanski klapi z Nikom Grafenauerjem, Dragom Demšarjem in še s kom. Šele kasneje pa sem zvedel za njegovo težko osebno zgodbo, ki se ji je raziskovalno in odrešilno posvetil.
Hvaležen sem mu, da je po zmagi Demosa v osamosvojitveni vladi prevzel resor za turizem in gostinstvo. Razumel je bogastvo Slovenije in usmerjal razvoj turizma z novimi koncepti, ki bi jim danes rekli, da so trajnostni. Še posebej sem mu hvaležen za njegov delež pri postavljanju Muzeja prve svetovne vojne v Kobaridu. Na vladi skoraj ni bilo točke dnevnega reda, h kateri se ne bi javil k besedi in vedno zelo resno povedal znamenite uvodne besede: “Z vidika turističnega razvoja moram pri tej točki povedati naslednje.” Minister Pasch se ob svojem širokem intelektualnem obzorju ni razumel samo na turizem. Zanimala ga je celota osamosvojitvenega in demokratizacijskega procesa, njegova smer in kakovost, pa tudi geopolitični kontekst. Govoril je tehtno, s posebnim smislom za zgodovino in pravičnost.
Dragi Ingo, v imenu osamosvojitvene vlade se Ti iskreno zahvaljujem za ves Tvoj prispevek k samostojni in demokratični Sloveniji. Vzidan je v temelje naše svobodne države.
Nedavno sva govorila. Poznam in razumem Tvojo bolečino. Vsi smo hoteli več, vesel pa sem, da smo skupaj s Teboj storili tisto, kar je bilo mogoče.
Počivaj v miru!
Svojcem in prijateljem izrekam iskreno sočutje.