1.7 C
Ljubljana
sobota, 6 marca, 2021

Peterle: Brez DEMOS-ove zmage in DEMOS-ove vlade ne bi »zadišalo po slovenski vojski«, ne bi bilo plebiscita, ne proglasitve samostojnosti, zmage v vojni za Slovenijo

Predsednik republike Borut Pahor je na slovesnosti ob 30. obletnici izvolitve osamosvojitvene vlade kot vzporednico med tedanjim časom in danes izpostavil osredotočenost na cilj v kriznih razmerah. V tej luči je pozval k sodelovanju. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa meni, da je danes naša glavna težava virus razdeljenosti. Tako Pahor kot Peterle sta del nagovora na današnji slovesnosti v predsedniški palači posvetila tudi aktualnim razmeram, ko se soočamo z obvladovanjem posledic epidemije novega koronavirusa.

Za razliko od danes tedaj nismo imeli svoje države, morali smo jo ustvariti, je izpostavil Pahor. Danes sicer po njegovem mnenju nimamo tako kaotičnih razmer kot takrat. Tedaj se je spreminjal cel svet, Evropa je bila na obzorju sprememb, Slovenci smo prvič postali nacija. Čeprav je po njegovih besedah to vedno tvegano, pa je potegnil tudi vzporednico, ki jo vidi v vprašanju osredotočenosti vlade.

Tedanja vlada je vse podredila osrednjemu cilju, osamosvojitvi Slovenije. Osredotočenost je po Pahorjevem mnenju sporočilo tudi za današnje razmere. “Vlada, ki jo danes vodi Janez Janša, mora zelo dobro oceniti, kaj je osrednje politično poslanstvo vlade in države, vizija, naloga in načrt – verjetno soočanje s posledicami epidemije in spremembami, ki jih bodo te okoliščine prinesle,” je ocenil. To pa po njegovih navedbah zato, da bi se Slovenija – zdaj z orodjem države – uspešno ne le prebila skozi te težke čase, ampak iz njih izšla še trdnejša, razvitejša in bogatejša.

A ta osredotočenost na strateški cilj izhoda iz aktualnih razmer po njegovih besedah ni le skrb vlade, pač pa tudi odgovornost opozicije, da razume zgodovinski trenutek, razume, da so okoliščine, v katerih mora do neke mere – ne da bi se odpovedala demokratičnim pravilom – razumeti pomen sodelovanja. “Demosova vlada je bila odločilna za to, da smo dobili lastno državo, a brez politične enotnosti, ki jo je ustvarjala v sodelovanju z opozicijo, ne bi šlo,” je še prepričan Pahor.

Peterle pa je poudaril, da takrat ni šlo samo za osamosvojitev. Treba je bilo vzpostaviti nov politični in gospodarski red v duhu spoštovanja človekovega dostojanstva in pravic, demokracije, pravne države in socialno tržnega gospodarstva. “Nasledili smo izredno težko gospodarsko stanje z osemodstotnim padanjem rasti, s številnimi podjetji z izgubo, bojkotom našega blaga v Srbiji, visoko inflacijo, umetno zaposlenostjo itd. K temu je pokal po šivih zdravstveni sistem,” je spomnil.

V času osamosvojitve so po Peterletovih navedbah mislili tudi na našo evropsko prihodnost v duhu načel in vrednot očetov Evrope.

“Izvolitve prve vlade se spominjamo v času globalne in evropske krize ter nove slovenske politične polarizacije. Naš glavni problem ni novi virus, ampak virus razdeljenosti, ki ne dovoljuje spoštljivega pogleda na drugega in mu resnica ni temeljni kriterij,” ugotavlja. Novi vladi in vsej slovenski politiki želi, da različnost ne bi bolela, ampak bogatila.

“Ne spuščajmo v politično areno virusov, ki ne bogatijo naše medsebojnosti, sožitja in sodelovanja. Potegnimo nauk iz slovenske, evropske in globalne krize ter z visoko politično kulturo združimo ustvarjalne sile za tisto, kar nas lahko kot nacijo okrepi in nam zagotovi varno in demokratično prihodnost,” je pozval Peterle in poudaril, da jim je osamosvojitveni duh slovenske pomladi lahko pri tem v navdih.

Današnje slovesnosti sta se med drugim udeležila tudi predsednik DZ RS Igor Zorčič in predsednik vlade RS Janez Janša.

Spodaj objavljamo slavnostni govor Lojzeta Peterleta:

Spoštovani gospod predsednik Republike Slovenije predsedniki Državnega zbora in  Sveta ter   Vlade Republike Slovenije, dragi članica in člani osamosvojitvene vlade, gospe in gospodje!

Dovolite, da Vas ob tej jubilejni in svečani priliki zaprosim najprej, da se s trenutki hvaležne tišine poklonimo spominu desetih, že pokojnih članov osamosvojitvene vlade in padlim v vojni za Slovenijo.

Devetega maja 1989 smo se z Majniško deklaracijo jasno izrekli, da “hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda”. To je bilo temeljno programsko izhodišče koalicije novih demokratičnih strank DEMOS, ki je aprila 1990 zmagala na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni.

Volitve niso bile podarjene, ampak je do njih prišlo zaradi notranjega demokratičnega pritiska v  širšem kontekstu propadajočega komunizma.

Voliti stare  politične sile zbrane okrog Temeljne listine bi pomenilo prihodnost v propadajoči Jugoslaviji, ki ni propadla zaradi demokratov.

Brez DEMOS-ove zmage in DEMOS-ove vlade decembra istega leta ne bi “zadišalo po slovenski vojski”, ne bi bilo plebiscita, ne proglasitve samostojnosti, zmage v vojni za Slovenijo, uvedbe lastnega denarja in mednarodnega priznanja. Ostali bi pri sanjah, deklaracijah in podrejenosti.

Z izvolitvijo DEMOS-ove  vlade 16.5. 1990 so bili prvič v naši zgodovini izpolnjeni politični pogoji za dosego lastne državnosti kot največjega narodnopolitičnega cilja slovenskega naroda.

Demokratična postavitev izvršilne oblasti je pomenila po mnenju Ustavnega sodišča RS tudi bistven element osvoboditve od nedemokratičnega režima.

Za osamosvojitev je bila potrebna državotvorna večina v Skupščini in vlada, sposobna prevzeti nase odgovornost za operativne naloge osamosvojitve.

Trd udarec je padel na ta dan pred tridesetimi leti, še preden smo prisegli in prevzeli vladne  posle. Beograd oz. JLA ni razorožila slovenske teritorialne obrambe na dan konstituiranja Skupščine, niti ne na dan nastopa novega slovenskega predsedstva, ampak je  to cinično čestitko na namenila DEMOS-ovi vladi.

Na  pot  osamosvojitve  smo se odpravili golih rok. Razorožitev smo razumeli kot vojno napoved in se začeli naslednji dan pripravljati na obrambo. Če je bil kdo prej romantičen, je moral tisti dan spoznati, da smo kljub ustavno zagotovljeni pravici do samoodločbe, takrat vzeli nase  zahtevno in tvegano nalogo.

Naj se spomnim, da me o razoroževanju kot mandatarja oz. predsednika  vlade ni obvestil nihče od tistih, ki so za ukaz vedeli prej – ne poveljnik slovenske TO, ne vrhovni poveljnik, ne zadevni sekretarji Izvršnega sveta. Globoko hvaležnost in priznanje pa izražam tistim odgovornim teritorialcem po terenu, ki so razumeli politično ozadje razoroževanja in se mu uprli ter tako ohranili vsaj nekaj orožja.

Naj poudarim, da takrat ni šlo samo za osamosvojitev. Treba je bilo  vzpostaviti nov politični in gospodarski red v duhu spoštovanja človekovega dostojanstva in pravic, demokracije, pravne  države in socialno tržnega gospodarstva. Poljakom, Madžarom in drugim je bilo lažje, ker so države že imeli.

Nasledili smo izredno težko gospodarsko stanje z osemodstotnim padanjem rasti, s številnimi podjetji z izgubo,   bojkotom našega blaga v Srbiji, visoko inflacijo, umetno zaposlenostjo itd. K temu je pokal po šivih zdravstveni sistem.

Dela  smo se lotili na vsej fronti. Radio je našo vnemo  pozdravljal z “Dober dan žalost.” in  “Travo bomo jedli.”, mi pa smo z  intenzivnim delom uvajali reforme, spreminjali okvirne pogoje za gospodarjenje, pripravili obrambo, že decembra 1990 natisnili denar,  zastavili ambiciozen program avtocestne izgradnje in še mnogo drugega.

Ponosen sem, da sem imel  čast voditi DEMOS-ovo vlado, ki se je zapisala v zgodovino kot osamosvojitvena vlada. Ponosen sem na ekipo, ki se je zavezala zgodovinski nalogi in cilj tudi dosegla. Bili smo politično in nazorsko najbolj pestra slovenska vlada doslej, predvsem pa učinkovita – dream team, bi rekli kje drugje.  Za seboj smo po dveh letih dela pustili državo, kot je zapisala zgodovinarka Rosvita Pesek.

Dragi člani osamosvojitvene vlade, iskreno se vam zahvaljujem, da ste sprejeli izziv in vsak na svojem področju opravili temeljno delo za demokratično in samostojno Slovenijo.  Opravičili smo zaupanje tistih, ki so nas izvolili.

Jubilej osamosvojitvene vlade praznujemo v času sedemdesetletnice Schumanove deklaracije, ki je temelj evropskega projekta. Ko smo delali za osamosvojitev, smo mislili tudi na našo evropsko prihodnost v duhu načel in vrednot očetov Evrope.

Izvolitve prve vlade se spominjamo v času globalne in evropske krize ter  nove slovenske politične polarizacije. Naš glavni problem ni novi virus, ampak virus razdeljenosti, ki ne dovoljuje spoštljivega pogleda na drugega in mu resnica ni temeljni kriterij.

Novi vladi in vsej slovenski politiki želim, da različnost ne bi bolela, ampak bogatila. Ne spuščajmo v politično areno virusov, ki ne bogatijo naše medsebojnosti, našega sožitja in sodelovanja.

Potegnimo  nauk iz slovenske, evropske in globalne krize ter z visoko politično kulturo združimo ustvarjalne sile za tisto, kar nas lahko kot nacijo okrepi in nam zagotovi  varno in demokratično prihodnost. Osamosvojitveni duh  slovenske pomladi nam je lahko pri tem v navdih.

Naj živi osamosvojitvena vlada!

Bog živi samostojno in demokratično Slovenijo!

Lojze Peterle

Predsednik osamosvojitvene vlade

Zadnje novice

Sorodne vsebine